Glikoliza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Glikoza je kemični proces razgradnje sladkorjev v enostavnejše spojine ob sproščanju energije; aerobna glikoliza je glikoliza s kisikom, anaerobna glikoliza je glikoliza brez kisika

Je univerzalen način za pridobivanje energije zbrane iz ogljikovih hidratov. Pri aerobnih organizmih predstavlja glikoliza proces, v katerem se glukoza pripravi za nadaljnjo razgradnjo, medtem ko je pri anaerobnih organizmih adenozin trifosfat (ATP), sproščen pri glikolizi, edini dostopni vir energije iz ogljikovih hidratov. Poleg glukoze se do piruvata pri glikolizi razgradita tudi fruktoza in galaktoza.

10 reakcij glikolize[uredi | uredi kodo]

v splošnem delimo glikolizo na prvih pet reakcij in drugih pet reakcij. Začetek je s heksozo kot s substratom, ki se razcepi v 2 molekuli do ketokisline piruvata.

Prva polovica reakcij je pripravljalna faza, saj v nobeni ne poteče oksidacija, ATP pa se v nekaterih celo porablja. Namen pripravljalnih reakcij je aktivacija glukoze. substrat s 6 ogljikovimi atomi se razcepi v dve molekuli metabolitov s po 3 ogljikovimi atomi, za aktivacijo pa se porabita 2 molekuli ATP.

NETO REAKCIJA: glukoza + 2ATP -> 2 gliceraldehid-3-fosfat + 2ADP

Drugo polovico reakcij imenujemo DONOSNA FAZA. Vsaka molekula gliceraldehid-3-fosfata se pretvori v piruvat. Tu se povrne začetni vložek ATP, pridobimo pa še dve dodatni molekuli ATP. NETO REAKCIJA: 2gliceraldehid-3-fosfat + 2Pi + 4ADP + 2NAD+ -> 2piruvat + 4ATP + 2NADH + 2H+ + 2H2O

celotna neto reakcija glikolize je torej:

glukoza + 2Pi + 2ADP + 2NAD+ -> 2piruvat + 2ATP + 2NADH + 2H+ + 2H2O

Glikoliza je torej oksidativen proces, v katerem se sprošča energija za sintezo ATP. Je strogo nadzorovana, glede na celične potrebe po ATP in NADH. Glavna regulacijska stopnja je 3. reakcija, fosforilacija fruktoza-6-fosfata, ki jo katalizira fosfofruktokinaza.

V glikolizi se energija, ki izvira iz oksidacije glukoze, uporabi za sintezo ATP in NADH. Ostanek ogljikovega ogrodja glukoze se v obliki dveh molekul piruvata pri aerobnem organizmu dalje oksidira do CO2 in H2O, pri čemer prav tako nastaneta ATP in NADH, pri anaerobih pa se presnova piruvata nadaljuje s mlečnokislinskim vrenjem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]