Celična biologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic. Razvila se je v drugi polovici dvajsetega stoletja. Poleg različnih tipov svetlobnih mikroskopov se v celični biologiji uporabljajo tudi elektronski mikroskopi, molekulske in biokemijske metode ter mnoge druge sodobne metode. Nekateri celično biologijo imenujejo citologija, ki ima danes drug pomen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Citologija temelji na raziskovanju z mikroskopom, zato je razvoj te vede tesno povezan z razvojem mikroskopa.

Razvoj mikroskopa[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mikroskop.

Prvi mikroskop sta leta 1595 izdelala Hans in Zacharias Janssen. Odkrila sta , da 2 leči, pravilno nameščeni povečata sliko več kot ena sama. Povečava njunega mikroskopa je bila 9x.

Izboljšavo mikroskopa je v 17. stoletja izdelal Anglež Robert Hook (1635-1703). Pod mikroskopom je Opazoval pluto, ki ga je spominjala na celice menihov v samostanu in jih poimenoval celula - celice. Leta 1665 je izdal delo Micrographia.

Antonio van Leeuwanhooke (1632-1683) izdela mikroskop z eno samo lečo, ki ima povečavo do 200x. Z njimi je opazoval praživali, bakterije in alge, za vsako vrsto opažanja pa je izdelal nov mikroskop, tako da jih je skupno izdelal prek 500.

Celična teorija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Celična teorija.

Leta 1838 in 1839 sta dva nemška znanstvenika neodvisno drug od drugega postavita temelje celične teorije. Botanik Matthias Schleiden je trdil, da ima vsaka celica dvoje življenj: svoje lastno, hkrati pa prispeva k življenju osebka, katerega del je. Zoolog Theodor Schwann pa je leto kasneje enako potrdil tudi za živali.

Celična teorija pa pravi, da:

  • je celica temeljna gradbena in dejavna enota živih bitij.
  • delitev celic omogoča prenos dednih informacij iz materinske na hčerinsko celico.