Pojdi na vsebino

Rdeča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rdeča
 
Spektralne koordinate
Valovna dolžina~620–740[1][2][3] nm
Frekvenca~480–400 THz
Barvne koordinate
Šestnajstiški trojček#ff0000
sRGBB  (rgb)(255, 0, 0)
CMYKH   (c, m, y, k)(0, 255, 255, 0)
HSV       (h, s, v)(0°, 100%, 100%)
B: Normalizirano na [0–255] (bajt)
H: Normalizirano na [0–100] (sto)

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe. Rdeča svetloba ima valovno dolžino 630-760 nm.

Rdeča je primarna barva, komplementarna modrozeleni. Včasih so jo imeli za subtraktivno primarno barvo, kar ponekod v poljudni literaturi še vedno zasledimo. Danes vemo, da so modrozelena, škrlatna in rumena bližje pravim subtraktivnim barvam, kot jih zazna oko, zato danes v barvnem tisku uporabljamo naštete tri.

Elektromagnetnemu valovanju s frekvencami, nižjimi od frekvenc rdeče svetlobe, pravimo infrardeče valovanje.

Rdeč filter se uporablja v črno-beli fotografiji, saj običajno poveča kontrast. V kombinaciji s polarizatorjem lahko denimo napravi, da je nebo videti povsem črno. Filmi, ki simulirajo efekte infrardečega filma (npr. Ilford SFX 200) to dosežejo tako, da je njihova občutljivost največja v rdečem območju spektra.

Oksigenirana kri je rdeča zaradi navzočnosti hemoglobina. Morska voda najbolj absorbira rdečo svetlobo, zato je veliko rib in morskih nevretenčarjev, ki so živo rdeče barve, v svojem naravnem habitatu pravzaprav videti črnih.

Uporaba in simbolika rdeče barve

[uredi | uredi kodo]
Znak »Stop«, kot se uporablja v državah Evropske unije

Rdeča barva se uporablja za simboliziranje neštetih pojmov, ker je na pogled najbolj privlačna in najbolje vidna. S to barvo se navadno izražajo moč, hitrost, nevarnost, sreča, ljubezen in drugi močni čustveni momenti. Tako se na primer na široko uporablja:


Odtenki rdeče barve

[uredi | uredi kodo]
Različni odtenki rdečega peščenjaka v kanjonu Antelope, Arizona

Rdeča barva ima nešteto odtenkov in nekateri od teh so bili strokovno določeni in poimenovani, včasih tudi registrirani in patentirani. Najbolj znani odtenki rdeče barve so:

rjavkasti: rjasto rdeča, indijsko rdeča, rjavo roza

temno rdeči: bordojsko rdeča, švedsko rdeča, granatno rdeča, burgundsko rdeča, karmin rdeča, vinsko rdeča, amarantno rdeča, opečno rdeča, kardinalsko rdeča, beneško rdeča, temno kardinalska, Alfa rdeča, kadmijevo rdeča, saturnovo rdeča ali minij

živo rdeči: perzijsko rdeča, češnjevo rdeča, koralno rdeča, oranžno rdeča, škrlatno rdeča, cinober rdeča, turško rdeča, špansko rdeča, italijansko rdeča

svetlo rdeči: temno roza, fuksija, kričeče roza, temno magenta, živo roza, magenta, roza

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bruno; Svoronos (2005).
  2. »Color« (v angleščini).
  3. Bohren; Clothiaux (2006).


Spletne barve črna srebrna siva bela rdeča rdečerjava škrlatna fuksija zelena svetlozelena olivna rumena oranžna modra temnomodra turkizna sinjemodra