Nevretenčarji
Nevretenčarji (latinsko Invertebrata) je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice. Skupina obsega okrog 97%[1][2] vseh živalskih vrst, tj. vse živali razen vretenčarjev - rib, plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.
Linnejeva Systema Naturae to skupino živali deli le v dve skupini: insekte in verme (»črve«, kar je zastarel izraz za vse ne-členonožce).
Nevretenčarske skupine
[uredi | uredi kodo]Med nevretenčarje uvrščamo med drugim naslednja debla:
- Arthropoda (členonožci)
- Nematoda (gliste)
- Mollusca (mehkužci)
- Annelida (kolobarniki)
- Nemertea (nitkarji)
- Platyhelminthes (ploski črvi)
- Rotifera (kotačniki)
- Acoelomorpha
- Ctenophora (rebrače)
- Cnidaria (ožigalkarji)
- Porifera (spužve)
- Echinodermata (iglokožci)
Poleg tega med nevretenčarje sodita še dve poddebli strunarjev - plaščarji (Tunicata) in brezglavci (Cephalochordata), ki imata hrbtno struno, a ta še ni oblikovana v pravo hrbtenico. Ker sodijo vretenčarji med strunarje, so nevretenčarji nenaravna (parafiletska) skupina, v sodobni filogenetski taksonomiji neveljavna.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Wilkie, Rhoda M.; Moore, Lisa Jean; Molloy, Claire (11. december 2019). »How Prevalent Are Invertebrates in Human-Animal Scholarship? Scoping Study of Anthrozoös and Society & Animals«. Society & Animals. Zv. 27, št. 7. str. 656–677. doi:10.1163/15685306-00001902. ISSN 1063-1119.
- ↑ »Invertebrates«. www.biologicaldiversity.org. Pridobljeno 5. decembra 2020.