Kolobarniki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Annelida)
Jump to navigation Jump to search
Kolobarniki
Mnogoščetinec Glycera sp.,panožice so lepo vidne
Mnogoščetinec Glycera sp.,panožice so lepo vidne
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Naddeblo: Lophotrochozoa
Deblo: Annelida (kolobarniki)
Lamarck, 1809
Raznolikost
Okoli 37.000 različnih vrst
Razredi, podrazredi, infrarazredi in redi
  • Clitellata (sedlaši)*
        • Branchiobdellida
    • Oligochaeta (maloščetinci)
        • Capilloventrida
        • Crassiclitellata
        • Haplotaxida
        • Lumbriculida
        • Moniligastrida
        • Opisthopora
    • Hirudinea (pijavke)
      • Acanthobdellidea (primitivne pijavke)
        • Acanthobdellida
      • Euhirudinea (prave pijavke)
        • Arhynchobdellida
        • Rhynchobdellida (brezčeljustne pijavke)
  • Machaeridia†
  • Polychaeta (mnogoščetinci)
    • Echiura
        • Echiuroidea
    • Palpata
      • Aciculata
        • Amphinomida
        • Eunicida
        • Phyllodocida
      • Canalipalpata
        • Sabellida
        • Spionida
        • Terebellida
    • Sedentaria
      • Scolecida

*nekateri avtorji imajo podrazrede v Clitellata za razrede

Deževnika

Kolobarniki ([kɔlɔ'baɾniki]) so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida ([əˈnɛlɪdə]; latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz členov (kolobarjev). Po Hadžijevem sistemu so kolobarniki najpreprostejša skupina mnogočlenarjev. Imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Sodobne klasifikacije jih uvrščajo v naddeblo Lophotrochozoa. Delimo jih na mnogoščetince, sedlaše in machaeridie (izumrli), sedlaše lahko naprej delimo še na maloščetince in pijavke. Obstaja približno 37.000 vrst kolobarnikov.[1]

Pijavka pri sesanju krvi (Hirudo medicinalis)

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki so sestavljeni iz podobnih členov, po katerem ima tudi deblo ime. Znanstveno se kolobarji imenujejo metamere. Vsi organi se v vsaki metameri ponovijo. Na prednjem delu so usta, nekatere vodne vrste imajo okoli ust tudi peresaste lovke, kar jim omogoča precejanje vode. Na drugem koncu dolgega, ravnega čreva je zadnjična odprtina. Glava in zadek sta en metamer, trup pa jih sestavlja več. Ima delno zaprto ožilje, žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani.[2] Kopenske vrste dihajo skozi kožo. Nekatere vrste zrastejo več kot en meter. Telo kolobarnikov prekriva tanka pokožnica, v kateri ležijo krožno-vzdolžne mišice; te omogočajo premikanje živali. Glavni skupek živčevja ("možgani") je v glavi, glavni živec pa poteka po trebušni strani, ob črevesju in se imenuje trebušna struna. Imajo tudi metanefridije, to so organ, ki se v vsaki metameri pojavljajo v paru. Imajo podobno vlogo, kot v človeškem telesu ledvice in so glavno izločalo.[2]

Metamerizacija[uredi | uredi kodo]

Metamerizacija je proces značilen za kolobarnike. V tem procesu nastane novi metamer in vsi njegovi organi. Zaradi tega se kolobarnik podaljša. Po nekaterih navedbah naj bi metamerizacija nastala kot prilagoditev na premikanje.[2]

Življenjski cikel[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki imajo normalen življenjski cikel, le nekaj vodnih vrst ima ličinke, te se imenujejo trohofore. Pri ostalih vrstah razvoj poteka direktno.

Pri nekaterih vrstah sta spola različna, pri večini pa so osebki obojespolni. Kolobarniki imajo dobro razvite spolne organe. V metamerah ob zadku se nahajajo testisi (mode) in v enem metameru par jajčnikov.[2]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki se pojavljajo v slani in sladki vodi ter tudi v vlažni zemlji. Razširjeni so po celotnem svetu, od puščav pa do obale Antarktike, največ pa jih je bilo odkritih v Evropi. V Sloveniji so sedlaši pogosti, mnogoščetinci malo manj.[2]

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Zunanja[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki so bilateralne živali, spadajo v naddeblo lophotrochozoa.




Rebrače



†Trilobozoa


ParaHoxozoa

Placozoa



Ožigalkarji


Bilateira

Xenacoelomorpha



†Proarticulata


Nephrozoa
Deuterostomia

strunarji


Ambulacraria

Črevoškrgarji



Iglokožci




Protostomia
Ecdysozoa

Kaveljčniki



Loricifera



Črvorilčniki



Gliste



Žive niti



Krempljičarji



Počasniki



Členonožci



Spiralia

Orthonectida



Rhombozoa



Ščetinočeljustnice


Platyzoa

Ploski črvi



Trebuhodlačniki



Kotačniki



Ježerilci



Gnathostomulida



Micrognathozoa



Cycliophora



Lophotrochozoa

†Hyolitha



Nitkarji



Podkovnjaki



Mahovke



Entoprocta



Ramenonožci



Mehkužci



Kolobarniki



Pršivci











Notranja[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki so razdeljeni v tri razrede: na mnogoščetince, ki živijo večinoma v vodi, na sedlaše, ki živijo v zemlji ali v vodi ter machaeridia, ki so izumrli. Bolj poznani so sedlaši, ki se naprej delijo še na maloščetince, pijavke in red branchiobdellida. Pijavke se delijo še na primitivne, ki sta le dve vrsti ter prave, ki so vse ostale. Seveda obstaja še natančnejša opredelitev, ki pa se v vsakdanjem življenju redko uporablja.[1]

Razred Podrazred Infrarazred Red Število subkategorij (rodov, vrst, podvrst) slika
Sedlaši Ni določen Ni določen Branchiobdellida 212 Signal crayfish branchiobdellid crop 2.jpg
Maloščetinci Ni določen Cappiloventrida 10
Crassiclitellata ~ 3000 Allolobophora chlorotica HC2.jpg
Haplotaxida ~ 6000 Regenworm1.jpg
Lumbriculida 436 Lumbriculidae unknown species (cropped).jpg
Opisthophora ~ 3000 Regenwurm1.jpg
Pijavke Primitivne pijavke Acanthobdellida 5 Acanthobdella 001.png
Prave pijavke Arhynchobdellida 749 Americobdella.jpg
Brezčeljustne pijavke 654 CystobranchusRespiransRutilusRutilus.JPG
Machaeridia† Ni določen Ni določen Ni določen Nepoznano
Mnogoščetinci Echiura Ni določen Echiuroidea 268 Bonélie (Bonellia viridis) PC301461.JPG
Palpata Aciculata Amphinomida 330 Bearded Fireworm (Small).jpg
Eunicida ~ 2000 Eunice aphroditois.jpg
Phyllodocida ~ 7000 Tomopteriskils.jpg
Canalipalpata Sabellida ~ 2000 Bispira sp. (Tubeworm).jpg
Spionida ~ 1000 Magelona johnstoni.jpg
Terebellida ~ 2000 Orange thread-gilled worm at Pinnacle, near Gordon's Bay DSC02475.JPG
Sedentaria Ni določen Scolecida ~ 1000 Capitella capitata.jpg

Maloščetinci[uredi | uredi kodo]

Maloščetinci nimajo panožic, saj bi jih v zemlji le ovirale. Imajo mišičnato kožo, ki je pokrita z redkimi ščetinami-od tod tudi ime. Večina jih živi v vlažni zemlji, nekateri pa tudi v vodi. Pri nekaterih nastane posebna kožna tvorba, imenovana sedlo (od tod ime razreda).[2]

Pijavke[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Pijavke

Pijavke so vse parazitske vrste kolobarnikov. Podobne so maloščetincem, le da imajo še dva priseska, enega na glavi okoli ust in enega ob zadnjični odprtini. Telo je običajno sploščeno s hrbtne strani, njihovo telo pa je v primerjavi z drugimi kolobarniki izrazito bolj mišično prožno. Nimajo ščetin ali parapodijev. Večina vrst živi v celinskih vodah, obstajajo pa tudi zemeljske-te živijo v deževnih gozdovih ter morske. Pijavke so aktivni plenilci, s priseskom se prisesajo na gostitelja ter mu predrejo kožo in sesajo kri. Zaradi tega je prebavni sistem pijavk veliko enostavnejši od drugih kolobarnikov.[2]

Mnogoščetinci[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mnogoščetinci

Mnogoščetinci so večinoma plenilci. So pelaški (prosto plavajoči) ali se vkopavajo v morska tla. Nekatere si iz sluzi naredijo cevke, ki jih nato utrdijo z kamenčki in mivko. Na vsaki metameri imajo par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. Sodelujejo pri premikanju ter vkopavanju v morsko dno. Na koncu panožic so hete (ščetine), po katerih je tudi razred poimenovan.[2]

Kolobarniki so tudi v veliko družinah in rodovih, ki nimajo določenih redov oz. razredov. Ti so v spodnjem drevesu označeni kot "nedoločeno".[1]


Kolobarniki
Sedlaši

Branchiobdellida


Maloščetinci

Capilloventrida



Crassiclitellata



Haplotaxida



Lumbriculida



Opisthopora



Pijavke
Primitivne pijavke

Acanthobdellida



Prave pijavke

Arhynchobdellida



Brezčeljustne pijavke




nedoločeno

Tubificidae



Acestus



Aleodrilus



Archaeodrilus



Eminia



Halodrillus



Hrabeiella



Liodrilus



Lumbricopsis



Mesopachys



Preussiella



Protoscolex



Pterochaeta



Serbiona



Wasawoia





Machaeridia†


Mnogoščetinci
Echiura

Echiuroidea



Palpata
Aciculata

Amphinomida



Eunicida



Phyllodocida



Canalipalpata

Sabellida



Spionida



Terebellida




Sedentaria

Scolecida



Nedoločeno

Aelosomatidae



Arenicolidae



Arenicolitidae



Asteriomyzostomidae



Asteromyzostomidae



Capitellidae



Cossuridae



Didonidae



Eenymeenymyzostomatidae



Endomyzostomatidae



Hadoprionidae



Kalaminochaetidae



Laetmonectidae



Maldanidae



Nerillidae



Opheliidae



[številni manjši rodovi]




nedoločeno

Lobatocerebridae



Plumulitidae



Adaetobdella



Ambalodus



Ancyrobdella



Anoculobdella



Bransonella



Crossopodia



Democedes



Helminthodes



Hirundo



Idiobdella



Lecthaylus



Lonchosaccus



Maiabdella






Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kolobarniki so že od nekdaj poznani ljudem, predvsem deževniki in pijavke.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Annelida". www.gbif.org (angleščina). Pridobljeno dne 2020-04-30.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 "Kolobarniki (Annelida)" (PDF). Pridobljeno dne 28. 4. 2020.