Življenje

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Raznolikost evkariontskih življenjskih oblik. Od vrha proti dnu in od leve proti desni: volk (žival), mamutovec (rastlina), Entodinium (bakterija), knežja mušnica (gliva), Pterois antennata (žival), razrast alg, Chrysotoxum verralli (žival), Xanthoparmelia (lišaj), Dictyostelium (ameba) in korala Dendrogyra cylindrus (žival)

Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t. j. neživih predmetov in mrtvih organizmov. Kaže se z rastjo, ki jo omogoča presnova, razmnoževanjem in zmožnostjo prilagajanja na okolje s spremembami od znotraj. Fizikalna značilnost življenja je, da se hrani z negativno entropijo.[1][2]

Organizem je osnovna enota življenja, termodinamično odprt sistem, ki vzdržuje homeostazo – stabilno notranje stanje s pomočjo vrste kontrolnih mehanizmov v telesu. Sestavljeni so iz celic, ki so osnovna funkcionalna enota življenja, in imajo življenjski krog, presnavljajo zaužite snovi, se odzivajo na dražljaje ter razmnožujejo.[3][4] Gen je enota dednosti, ki se z razmnoževanjem prenaša od organizmov na njihove potomce, genski zapis pa se skozi generacije z evolucijo spreminja, s čimer se tvorijo skupine sorodnih organizmov – taksoni. Te v grobem razvrščamo v glavne življenjske oblike, kot so rastline, živali, glive, protisti, arheje in bakterije, ki se nato delijo v hierarhiji življenja na nižje taksone. Nekateri med življenjske oblike uvrščajo tudi viruse in viroide, ki pa jih običajno ne obravnavamo kot žive, saj za svoj obstoj in razmnoževanje izkoriščajo življenjske procese gostitelja.[5][6] Biologija je znanstvena disciplina, ki preučuje življenje in vse njegove pojavne oblike.

O nastanku življenja (abiogeneza) iz nežive snovi in njegovem zgodnjem razvoju nimamo zanesljivih podatkov, po podobnosti pa sklepamo, da so se vse današnje življenjske oblike razvile iz istega skupnega prednika in se skozi geološke dobe v procesu evolucije prilagodile na preživetje v raznovrstnih habitatih na Zemlji. Po ocenah obstaja na milijone različnih vrst organizmov.[7][8] Zemlja je edini planet v Vesolju, za katerega vemo, da gosti življenje, domnevajo pa, da obstaja tudi nezemeljsko življenje.

Smrt je konec življenja posameznega organizma, nepovratno prenehanje življenjskih funkcij. Če umrejo vsi predstavniki določene vrste, pravimo temu izumrtje. Izumrle življenjske oblike preteklih geoloških dob preučujemo s pomočjo njihovih fosilnih ostankov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Schrödinger, Erwin (1944). What is Life? (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 0-521-42708-8.
  2. ↑ Margulis, Lynn; Sagan, Dorion (1995). What is Life? (v angleščini). University of California Press. ISBN 0-520-22021-8.
  3. ↑ »2.2: The Basic Structural and Functional Unit of Life: The Cell«. LibreTexts. 2. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  4. ↑ Bose, Debopriya (14. maj 2019). »Six Main Cell Functions«. Leaf Group Ltd./Leaf Group Media. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  5. ↑ »Virus«. Genome.gov (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 25. junija 2022.
  6. ↑ »Are Viruses Alive?«. Yellowstone Thermal Viruses (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. junija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.
  7. ↑ »life | Definition, Origin, Evolution, Diversity, & Facts«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.
  8. ↑ »How Many Species Exist?«. National Wildlife Federation (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2022. Pridobljeno 25. julija 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo življenje ali Življenje v Wikislovarju, prostem slovarju.
  • Več gradiva o temi življenje v Wikimedijini zbirki
Stub icon

Ta biološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Življenje&oldid=5996146«