Klerik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Etiopski duhovnik
Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund

Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.

Beseda klerik izvira iz grške besede κληρος [kleros] = izbrani, udeleženi, dediči.

Kleriki v krščanstvu[uredi | uredi kodo]

V večini krščanskih Cerkva štejejo za klerike ljudi, ki so prejeli duhovniško posvečenje in se po tem znamenju ločijo od ostalih vernikov. Glede na stopnjo posvečenja se kleriki ločijo na diakone, mašnike in škofe. Vsaka od stopenj posvečenja omogoča še različne službe, npr.: kaplan, župnik, vikar, dekan, metropolit, kardinal, papež, ipd.

Nekatera dela v Cerkvi lahko pravljajo tudi navadni verniki - laiki.

Nekateri protestanti zavračajo delitev vernikov na laike in klerike. Po njihovem prepričanju lahko vsak vernik razume vrhovno avtoriteto Svetega pisma.

Kleriki v islamu[uredi | uredi kodo]

Sunitski muslimani ne priznavajo klera v pravem pomenu besede. Molitve vodi imam (arabsko إمام [imam] = vodja), ki pa je v bistvu le eden od navadnih vernikov.

Šiitski muslimani imajo nekoliko drugačno tradicijo in poznajo organizirano duhovščino. Njihovi kleriki se imenujejo ajatole (arabsko: آية الله, perzijsko: آيت‌الله) in mule (perzijsko: ملا).

Kleriki v judovstvu[uredi | uredi kodo]

Rabini

Judovski kleriki se imenujejo rabini (hebrejsko: רַבִּי [rabi] = učitelj). To so razlagalci postave in pogosto voditelji obredov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]