Okraji Češke
| Okraji Češke Kraje České republiky | |
|---|---|
 | |
| Kategorija | unitarna država |
| Lokacija | Češka |
| Število | 13 + glavno mesto |
| Prebivalstvo | 294.664 (Karlovarski) – 1.385.141 (Osrednječeški) |
| Površine | 496,1 km² (Praga) – 11.015 km² (Osrednječeški) |
| Vlade |
|
| Podrazdelitev |
|
Okraji Češke (češko Kraje České republiky) so samoupravne enote (okraji) najvišje ravni upravne delitve Češke. Država je razdeljena na 13 okrajev, poseben status pa ima še češko glavno mesto Praga, ki upravno ni del Osrednječeškega okraja, znotraj katerega leži, a služi tudi kot njegovo glavno mesto. Nadalje se delijo na okrožja (okresy), ta pa na občine.
Okraji so statistične regije tretje ravni po klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS 3) in se za potrebe uveljavljanja kohezijske politike EU združujejo v kohezijske regije (NUTS 2). Praga in dva okraja – Osrednječeški ter Moravsko-šlezijski – so z več kot 1,2 milijona prebivalcev dovolj veliki, da so hkrati tudi regije NUTS 2.[1]
Sedanji okraji so bili ustanovljeni leta 2000 po določilih leta 1992 sprejete češke ustave in zahtevah Evropske unije. Po padcu komunističnega režima leta 1989 je namreč vlada Petra Pitharta ukinila dotakratne okraje in prenesla večino administrativnih pristojnosti na lokalni ravni na okrožja. Leta 2003 so z uveljavitvijo obsežne reforme javne uprave večino teh pristojnosti prevzeli okraji in občine.[2]
Med odgovornostmi okrajev so poklicno izobraževanje in nekatere specializirane osnovne šole, vzdrževanje kulturnih spomenikov, vzdrževanje cest drugega in tretjega reda, večina javne zdravstvene oskrbe ter okoljska politika.[1]
Seznam okrajev[uredi | uredi kodo]
| Okraj | Češko ime (kraj) |
Glavno mesto | Prebivalcev[3] (na 1. januar 2020) |
Površina (km2) |
Gostota preb. (/km2) |
BDP[4] (v milijonih CZK, 2019) |
BDP per capita[4] (v tisočih CZK, 2019) | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A |  Praga
|
Hlavní město Praha | Praga | 1.324.277 | 496,10 | 2670 | 1566,0 | 1191,0 |
| S |  Osrednječeški
|
Středočeský | Praga | 1.385.141 | 11.014,97 | 126 | 667,4 | 484,5 |
| C |  Južnočeški
|
Jihočeský | České Budějovice | 644.083 | 10.056,79 | 64 | 281,8 | 438,1 |
| P |  Plzenski
|
Plzeňský | Plzen | 589.899 | 7.560,93 | 78 | 278,7 | 474,3 |
| K |  Karlovarski
|
Karlovarský | Karlovi Vari | 294.664 | 3.314,46 | 89 | 100,7 | 341,5 |
| U |  Usteški
|
Ústecký | Ústí nad Labem | 820.965 | 5.334,52 | 154 | 317,0 | 386,4 |
| L |  Libereški
|
Liberecký | Liberec | 443.690 | 3.162,93 | 140 | 182,2 | 411,4 |
| H |  Kralovehraški
|
Královéhradecký | Hradec Králové | 551.647 | 4.758,54 | 116 | 264,2 | 479,3 |
| E |  Pardubiški
|
Pardubický | Pardubice | 522.662 | 4.518,63 | 116 | 220,3 | 422,7 |
| J |  Visočinski
|
Vysočina | Jihlava | 509.813 | 6.795,56 | 75 | 221,1 | 434,0 |
| B |  Južnomoravski
|
Jihomoravský | Brno | 1.191.989 | 7.194,56 | 166 | 601,8 | 506,0 |
| M |  Olomuški
|
Olomoucký | Olomuc | 632.015 | 5.266,57 | 120 | 264,6 | 418,5 |
| Z |  Zlinski
|
Zlínský | Zlín | 582.555 | 3.963,55 | 147 | 266,5 | 457,4 |
| T |  Moravsko-šlezijski
|
Moravskoslezský | Ostrava | 1.200.539 | 5.426,83 | 221 | 516,6 | 430,0 |
| CZ |  Češka
|
Praga | 10.693.939 | 78.864,92 | 136 | 5.254.672,0 | 492,5 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 OECD Territorial Reviews: Czech Republic 2004. OECD Publishing. 2004. doi:10.1787/9789264106413-en.
- ↑ Vuletic, Dean (1. marec 2003). »The death of the districts«. Radio Prague International. Pridobljeno 16. maja 2021.
- ↑ Počet obyvatel v regionech soudržnosti, krajích a okresech České republiky k 1. 1. 2020. Český statistický úřad. 2020-04-30. https://www.czso.cz/documents/10180/121739326/1300722001.pdf. Pridobljeno 2021-05-15.
- ↑ 4,0 4,1 »Regionalni HDP«. Český statistický úřad. Pridobljeno 15. maja 2021.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Zveza čeških okrajev
- Regionalna statistika na straneh Češkega statističnega urada
Praga (poseben status) | ||
 | ||
