Ostrava

Ostrava
Ostrava
mesto
	Pogled na mesto
; Zastava	; Grb
	Vzdevek: Jekleno srce republike
	Ostrava Lega mesta na Češkem
	Koordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.29250°E
Država	Češka
Okraj	Moravsko-šlezijski
Okrožje	Ostrava-mesto
Ustanovitev	1267
Upravljanje
• župan	Jan Dohnal[d]
Površina
• mesto	214 km2
• Metropolitansko obm.	3.896 km2
Nadm. višina	260 m
Prebivalstvo (2023)
• mesto	283.504
• Gostota	1.300 preb./km2
• Metropolitansko obm.	982.000
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	702 00, 703 00, 708 00, 709 00, 710 00, 711 00, 712 00, 713 00, 715 00, 716 00, 717 00, 719 00, 722 00, 723 00, 724 00, 725 25–725 28

Ostrava je z okoli 283.000 prebivalci za Prago in Brnom tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane aglomeracije v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi. Pripada zgodovinski pokrajini Šleziji in je glavno mesto Moravsko-šlezijskega okraja, pa tudi sedež Ostravsko-Opavske rimskokatoliške škofije. Poleg univerze je v Ostravi tudi Janáčkova filharmonija.

Ostrava leži ob sotočju rek Ostravice, Odre, Lučine in Opave. Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen videz industrijskega mesta. Od tod tudi vzdevek "jekleno srce republike". Veliko industrijskih obratov je po padcu komunističnega režima propadlo.

Zgodovina

Ostrava je bila nekoč pomembno križišče starih trgovskih poti, mimo nje je potekala tudi Jantarjeva pot. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo področje Ostrave stalno naseljeno že zadnjih 25.000 let. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1267. Do poznega osemnajstega stoletja je bila Ostrava majhno provincialno mesto s približno tisoč prebivalci, ki so se ukvarjali predvsem z rokodelstvom.

Leta 1763 so bila odkrita velika nahajališča črnega premoga. Sledil je nenaden industrijski napredek in s tem povezan naval novih priseljencev v naslednjih stoletjih. V devetnajstem stoletju je bilo v okolici mesta odprtih nekaj rudnikov, kmalu pa se je razvila tudi pridelava jekla. Rast industrijske proizvodnje je omogočilo dokončanje železniške proge iz Dunaja, imenovane »Severna železniška proga Cesarja Ferdinanda« (»Kaiser-Ferdinands-Nordbahn«) v letu 1847.

V dvajsetem stoletju se je nadaljevala rast industrijske proizvodnje, s tem pa tudi rast prebivalstva in napredek na področju kulture. Med drugo svetovno vojno je Ostrava kot pomemben vir jekla za vojaško industrijo utrpela več močnih bombardiranj, zaradi česar je bilo mesto po koncu vojne močno uničeno.

Po revoluciji leta 1989 je mesto doživelo veliko sprememb. Leta 1994 so ustavili kopanje premoga, leta 1998 pa so zaprli večji del železarne Vítkovice blizu mestnega središča, kar je močno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka v mestu. Še vedno pa deluje tovarna Arcelor Mittal (bivša Nová Huť), ki močno onesnažuje območje Radvanice.

Župani

Obdobje	Ime
1861–1864	Hermann Zwierzina
1864–1873	Alois Anderka
1873–1880	Konstantin Grünwald
1880–1888	Anton Lux
1888–1901	Adalbert Johanny
1901–1918	Gustav Fiedler
1918	Johann Ulrich (do 17. decembra 1918)
1918–1935	Jan Prokeš
1935–1939	Josef Chalupník
1939–1940	Josef Hinner
1940–1945	SS Sturmbannführer Emil Beier
1945	Josef Lampa (v. d. tri tedne)
1945–1960	Josef Kotas
1960–1964	Jan Buchvaldek
1964–1968	Josef Kempný
1968–1971	Zdeněk Kupka
1971–1986	Eduard Foltýn
1986–1989	Bedřich Lipina
1989–1990	Lubomír Vejr
1990–1993	Jiří Smejkal
1993–2001	Evžen Tošenovský
2001–2002	Čestmír Vlček
2002–2006	Aleš Zedník
2006–2014	Petr Kajnar
2014 -	Tomáš Macura