Steber Svete trojice, Olomouc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Steber Svete trojice
»Za slavo Boga vsemogočnega, Device Marije in svetnikov bom zgradil steber, ki bo z višino in sijajem tekmoval s katerim koli drugim mestom.«
Iz pisma Wenzla Renderja Olomouškemu mestnemu svetu.
Koordinati 49°35′38.19″N 17°15′1.53″E / 49.5939417°N 17.2504250°E / 49.5939417; 17.2504250Koordinati: 49°35′38.19″N 17°15′1.53″E / 49.5939417°N 17.2504250°E / 49.5939417; 17.2504250
Lokacija Olomouc, Zastava Češke Češka republika
Začetek gradnje 1716
Zaključek gradnje 1754
Uradno ime: Holy Trinity Column in Olomouc
Tip: Kulturni
Kriteriji: i, iv
Razglasitev: 2000 (24. zasedanje)
ID #: 859
Država: Češka republika
Regija: Evropa in Severna Amerika

Steber Svete trojice v Olomoucu je 35 m visoko baročno kužno znamenje, zgrajeno v letih 1716-1754. Znamenje je znak katoliške hvaležnosti za rešitev od kuge, ki je opustošila Moravsko v letih 1713-1715,[1]:18 in lokalnega patriotizma, saj so bili vsi mojstri in umetniki, ki so ga ustvarjali, in svetniki, ki so upodobljenji na znamenju, povezani z Olomoucem.[1]:26

Znamenje je največja baročna skupinska skulptura na Češkem. Leta 2000 je bila kot »eden od izjemnih primerkov srednjevropskega baročnega umetniškega izražanja« vpisana ne Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po oceni ICOMOS je »postavljanje marijanskih (kužnih) znamenj na mestnih trgih izključno baročni posttridentinski pojav«. Njegova ikonografska osnova je v knjigi Razodetje (Apokalipsa). Osnovni model za kužna znamenja je bil domnevno steber na Piazza Santa Maria Maggiore v Rimu, postavljen leta 1614.[2]

Spomenik v Olomoucu je bil vrhunski desežek številnih umetnikov in mojstrov, vendar jim ni prinesel veliko sreče. Prvi, ki je umrl že med postavljanjem, je bil Wenzel Render, graditelj spomenikov in privilegiran cesarski arhitekt. Bil je prvi, ki je prišel na idejo za postavitev stebra, uveljavil svojo voljo v mestnem svetu, zgradil prvo fazo spomenika in jo tudi sofinanciral.[3] Njegovi privrženci Franz Thoneck, Johann Wenzel Rokický in Augustin Scholtz tudi niso doživeli konca gradnje. Gradnjo je zaključil Johann Ignaz Rokický. Kiparsko okrasje stebra je začel izdelovati Phillip Sattler.[1]:19-21 Po njegovi smrti je dela nadaljeval Andreas Zahner,[1]:21 ki je pred smrtjo v sedmih letih izdelal 18 kipov in 9 reliefov. Bakrene kipe Svete trojice in Marijinega vnebovzetja je pozlatil zlatar Simon Forstner.[1]:35-39 Fostner je imel več sreče in uspel dokončati svoje mojstrsko delo, vendar je zaradi uporabe strupenega živega srebra za pozlato izgubil zdravje.

Pozlačena replika kamnite pruske topovske krogle, vdelana v steber sv. Trojiceo

Ko je bil steber Svete trojice leta 1754 dokončan, so bili vsi v Olomoucu nanj zelo ponosni, ker so vsi prispevali k njegovi postavitvi. Znamenje so posvetili na veliki slovesnosti, katere sta se udeležila tudi cesarica Marija Terezija in njen mož Jožef I.[1]:28

Samo štiri leta kasneje je Olomouc oblegala pruska vojska in med topovskim obstreljevanjem večkrat zadela tudi steber Svete trojice. Meščani so organizirali procesijo, da bi pruskega generala prepričali, naj ne strelja na spomenik. General James Keith je njihovo prošnjo uslišal.[1]:21 Znamenje so kmalu po vojni popravili in v spomin na te dogodke v steber vdelali pozlačeno repliko kamnite pruske topovske krogle.[1]:21

Opis[uredi | uredi kodo]

Pozlačen kip sv. Tojice na vrhu stebra
Sv. Janez Sarkander
Križanje

Na vrhu stebra je pozlačen bakren kip Svete trojice. Nad njim je kip nadangela Gabrijela, pod njimi pa kip Marijinega vnebovzetja.

Na stopničasti bazi stebra je 18 kamnitih kipov svetnikov in 14 reliefov v dodelanih kartušah. Na najvišji stopnici so svetniki, povezani s Kristusovim življenjem: starša njegove matere sv. Ana in sv. Joahim, njegov krušni oče sv. Jožef in sv. Janez Krstnik v spremstvu sv. Lovrenca in sv. Hieronima. Slednjima je posvečena tudi kapela v olomouški mestni hiši. Na reliefih so prikazane tri teološke vrednote – vera, upanje in ljubezen.

Na stopnici niže sta sv. Ciril in Metod, ki sta prišla leta 863 na Moravsko širit krščanstvo (sv. Metod je postal moravski nadškof), sv. Blaž, kateremu je posvečena ena od olomouških cerkva, in zavetniki sosednje Češke – sv. Adalbert (Vojteh) Praški in sv. Janez Nepomuk.

Na najnižji stopnici sta zavetnika Avstrije sv. Mavricij in Češke sv. Venčeslav (Vaclav), ki imata v Olomoucu svoji cerkvi, in avstrijski zavetnik sv. Florijan, zaščitnik pred nesrečami, predvsem pred ognjem, olomouški pridigar sv. Janez Kapistanski, sv. Anton Padovanski, član frančiškanskega reda, ki je imel v Olomoucu velik samostan, in zavetnik študentov sv. Alojzij Gonzaga. Njegov kip kaže, da je bil Olomouc zelo ponosen na svojo univerzo.

Med kipi so reliefi s podobami dvanajstih apostolov.

Sv. Janez Sarkander[uredi | uredi kodo]

Zadnji manjkajoči na seznamu svetnikov je sv. Janez (Jan) Sarkander z lilijo, simbolom čistosti. Njegov kip stoji na drugi stopnici. Jan Sarkander je bil duhovnik, na začetku tridesetletne vojne mučen do smrti v olomouški ječi. Legenda pravi da zato, ker ni želel prelomiti spovedne molčečnosti. Postavitev njegovega kipa na steber je pomenila kršitev verskih pravil, ker Sarkander v tistem času še ni bil niti beatificiran, kar bi lahko povzročilo spor s Svetim sedežem. Mojstri so se kljub temu odločili, da bodo tvegali. Sarkander je bil beatificiran leta 1859 in kanoniziran leta 1995 med obiskom papeža Janeza Pavla II. v Olomoucu.

Kapela[uredi | uredi kodo]

V stebru je tudi majhna kapela z reliefi, na katerih so upodobljeni Kajnovo darovanje njegovih poljskih pridelkov, Abelovo darovanje prvencev iz njegove črede, Noetova prva žgalna daritev po vesoljnem potopu, Abrahamovo darovanje Izaka in jagnjeta in Jezusova smrt. V ozadju slednjega sta upodobljena Jeruzalem in Olomouc.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Jemelková, Simona; Zápalková, Helena; Ondrušková, Markéta (2008). Sloup Nejsvětější Trojice Olomouc (češčina). Olomouc: Muzeum umění Olomouc. ISBN 978-80-87149-14-0. 
  2. ^ Olomouc.
  3. ^ Schulz, Jindřich, ur. (2009). Čestný sloup Nejsvětější Trojice. Dějiny Olomouce (v češčini). 1. Olomouc: Univerzita Palackého. str. 453–456. ISBN 978-80-244-2370-8.