Sveti Hieronim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glej Hieronim (razločitev) in Sveti Hieronim (razločitev).
Sveti Hieronim
Jacques Blanchard 001.jpg

Sveti Hieronim, avtor Jacques Blanchard
duhovnik, spovednik, cerkveni oče,
cerkveni učitelj: Doctor Biblicus [1]
Rojstvo okoli 347, Stridon
Smrt 420, Betlehem
Priznavanje Rimskokatoliška cerkev
Pravoslavje
Anglikanska cerkev
Protestantizem
Večje svetišče bazilika svete Marije Snežne, Rim
God 30. september (zahodno krščanstvo)
15. junij (vzhodno krščanstvo)
Atributi lev, kardinalska obleka, križ, lobanja, trobenta, sova, knjige in pisateljski pripomočki
Zavetništvo arheologi, arhivisti, biblicisti, knjižničarji knjižnice, šolarji, študenti, prevajalci

Sveti Hieronim, polno ime Evzebij Sofronij Hieronim (latinsko Eusebius Sophronius Hieronymus, grško Εὐσέβιος Σωφρόνιος Ἱερώνυμος), ilirski krščanski duhovnik, in apologet, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina. Najbolj znan je po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Bil je eden od štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še sveti Gregor Veliki, sveti Avguštin in sveti Ambrož. Vzgojen je bil v katoliški veri. Rojen je bil v naših krajih, v bližini Ilirske Bistrice, od koder so ga starši poslali na študij v Milan in Rim, kjer je spoznaval latinske in grške klasike. V Trieru je stopil med menihe. Bivanje v Ogleju leta 370 mu je omogočilo stike s katoliško skupino v Emoni. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v Antiohiji, in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta 379 so ga posvetili v duhovnika. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. Papež Damaz I. ga je povabil v Rim za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda Svetega pisma v latinščino, ki ga imenujemo Vulgata (ljudska). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo Vetus Latina, vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po hebrejskem in grškem izvirniku. Cerkev ga je razglasila za standard in ga uporabljala dolga stoletja.

Leta 384 je odšel v Betlehem, kraj Jezusovega rojstva, kjer je ostal do svoje smrti.

Smrt in čaščenje[uredi | uredi kodo]

Čeprav je slovel kot izjemen cerkveni mislec in največji teolog vseh časov, je umrl onemogel, slep in osamljen v Betlehemu, ker je v življenju in smrti želel posnemati Kristusa.

Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prepeljali v Rim in jih pokopali v cerkvi Marije Snežne.

Zavetništvo[uredi | uredi kodo]

Je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, študentov, prevajalcev, znanstvenih ustanov, asketov, Dalmacije in mesta Lyon. Je tudi priprošnjik proti očesnim boleznim.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Introduction to the doctors". Tommy Ferrys. Pridobljeno dne 2012-4-14. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]