Albert Veliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveti Albert Veliki
Portret
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
RojstvoAlbrecht von Bollstädt
cca. 1193[1][2][…]
Lauingen[d][3][4][5]
Smrt15. november 1280[5]
Köln[4][5]
Poklickemik, dominikanski frater, muzikolog, filozof, pisatelj, profesor, ekonomist, astrolog, entomolog, teolog, geograf, redovnik, botanik
ObdobjeSrednjeveška filozofija/Visoka sholastika
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaaristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja
teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje
vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Katolištvo ga je počastilo z nazivom cerkveni učitelj, katerega je prejelo le 33 ljudi. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Library of Congress Name Authority File
  2. ↑ 2,0 2,1 opac.vatlib.it
  3. ↑ Record #118637649 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ↑ 4,0 4,1 Albert le Grand // Dictionnaire infernal (6e éd.) — 6 — Plon, 1863.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Roux P. d. Nouveau Dictionnaire des œuvres de tous les temps et tous les pays — 2 — Éditions Robert Laffont, 1994. — Vol. 1. — P. 41. — ISBN 978-2-221-06888-5
  6. ↑ Liber de causis

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (hrvaško)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo albert veliki v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Albert Veliki


Stub icon

Ta članek o svetniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Albert_Veliki&oldid=4749634«