Meteorologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kumulusni oblak

Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih. Temeljne teme, s katerimi se ukvarja, so sestava, struktura in gibanje ozračja. Dogajanje v ozračju poskuša čim bolje razumeti in napovedati. Beseda meteorologija izhaja iz staro-grških besed "μετέωρος - metéōros" in "λογία - logia" in pomeni "veda o stvareh visoko v zraku".

Primeri procesov, pojavov in tem, s katerimi se ukvarja meteorologija, so: vreme, vetrovi, cikloni in anticikloni, vremenske fronte, nevihte, oblaki, megla, padavinetoča, turbulenca, dogajanje v prizemni plasti ozračja, medsebojni vplivi ozračja in površja, globalna cirkulacija atmosfere, energetika Zemljinega ozračja in sevalna bilanca, ekstremni vremenski dogodki, neurja in vročinski valovi, podnebje, podnebne spremembe, meteorološke meritve ter napoved vremena in podnebja.

Strokovnjak, ki se ukvarja z meteorologijo, se imenuje meteorolog ali vremenoslovec.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zdravko Petkovšek in Zvonka Leder (1990). Meteorološki terminološki slovar. Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Društvo meteorologov Slovenije. ISBN 86-7131-040-X.
  • Gregor Skok (2020). Uvod v meteorologijo. Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. ISBN 978-961-6619-30-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]