Nevihta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Nevihtni oblak

Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.[1]

Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni oblak. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja, redkeje toče. Nevihte se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (frontalna nevihta) ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (vročinska nevihta[1]).[2]

Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan veter, ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Geografski terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.
  2. "Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)". Vremensko društvo ZEVS. 10. 1. 2009. Pridobljeno dne 23. 7. 2022.