Svetnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein

Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti. Danes je lahko oseba za svetnika razglašena šele po smrti.

Svetnik, razglašen v postopku kanonizacije je lahko češčen na globalni ravni, za razliko od svetih oseb, razglašenih za blažene, ki so lahko češčeni na ravni lokalne Cerkve, za katero so bili zaslužni.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mnogo poganskih božanstev je bilo zaradi ljudstvom lažjega sprejemanja spremenjenih oz. zamenjanih s svetniki, ki so imeli podobne, pogosto tudi iste lastnosti kot zamenjano božanstvo.

Svetniki v drugih religijah[uredi | uredi kodo]

Tudi v drugih verstvih poznajo ljudi, ki bi pomensko lahko ustrezale krščanskim svetnikom, običajno gre za pravične ljudi, močno povezane z Bogom.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Življenjepisi svetnikov

Stopnje kanonizacije v Rimskokatoliški cerkvi
Božji služabnikčastitljivi Božji služabnikblaženisvetnik