Bazilika svete Družine, Barcelona
| Bazilika svete Družine | |
|---|---|
.jpg) | |
.svg)  Bazilika svete Družine Geografski položaj v Španiji | |
| 41°24′13.28″N 2°10′27.59″E / 41.4036889°N 2.1743306°E | |
| Kraj | Barcelona |
| Država |  Španija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta Družina |
| Zgodovina | |
| Status | bazilika (7. november 2010) |
| Posvečena | 7. novembra 2010 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno, nedokončano |
| Razglasitev dediščine | 1969, 1984 |
| Arhitekt | Antoni Gaudí |
| Slog | modernizem |
| Začetek gradnje | 1882 |
| Konec gradnje | 2026 (predvidoma) |
| Lastnosti | |
| Zmogljivost | 9000 |
| Dolžina | 90 m[1] |
| Širina | 60 m[1] |
| Širina ladje | 45 m[1] |
| Št. zvonikov | 18 (13 že zgrajenih) |
| Višina zvonika | 172,5 m (načrtovano)[2] |
Bazilika svete Družine, splošno znana po skrajšanem španskem imenu Sagrada Familia (katalonsko Temple Expiatori de la Sagrada Família, špansko templo Expiatorio de la Sagrada Familia, dob. 'Spokorniško svetišče svete Družine'), je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, vendar še do danes ni končana.
Arhitektura in zgodovina
[uredi | uredi kodo]Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa jo je prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol in Mark Burry.
Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti, skulpture in dekorativni elementi pa naj bi se dodelovali še do leta 2034.[3] 30. oktobra 2025 je z namestitvijo prvega dela križa na stolpu Jezua Kristusa postala najvišja cerkev na svetu.[4]
7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Gómez Gimeno, María José (2006). La Sagrada Família. Mundo Flip Ediciones. str. 86–87. ISBN 978-8-4933-9834-7.
- ↑ Gerard Escaich Folch (23. september 2024). »Sagrada Família unveils prototype of tallest viewpoint in Barcelona: Tower of Jesus Christ will be crowned with a large ceramic and glass cross, setting basilica's height at 172.5 meters«. Catalan News.
- ↑ »Sagrada Familia in Barcelona 'will be completed in 2026'«. The Guardian. 24. marec 2024.
- ↑ »Sagrada Familia postala najvišja cerkev na svetu«. siol.net. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
| Drugo | |
