Jezusov vnebohod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezusov vnebohod v nebesa prikazuje John Singleton Copley v Ascension (1775)

Jezusov vnebohod (latinsko: ascensio Iesu, buk. 'Vzpon Jezusa') je krščanski nauk, da je Kristus fizično odšel z Zemlje, ko se je dvignil v nebesa, v prisotnosti enajstih svojih apostolov.[1] Po pripovedi iz Nove zaveze se je vnebohod zgodil 40 dni po vstajenju. V krščanski tradiciji, ki se odraža v glavnih krščanskih veroizpovedih in izpovedovalnih izjavah, je Bog povzdignil Jezusa po njegovi smrti,[2][3] ga obudil od mrtvih in odpeljal v nebesa, kjer je Jezus zasedel mesto na desni strani Boga.[4]

V krščanski umetnosti je upodobljeni Jezus pogosto prikazan, da blagoslovi zemeljsko skupino pod seboj, kar pomeni celotno Cerkev. Praznik vnebovzetja se praznuje na 40. dan velike noči, vedno četrtek; pravoslavna tradicija ima do enega meseca drugačen koledar kot v zahodni tradiciji, medtem, ko anglikansko občestvo še naprej praznuje praznik, številne protestantske cerkve so oprostitev opustile.[5]

V islamu Jezus ni bil niti križan niti vstal od mrtvih in po Koranu ga je Bog raje rešil in vzdignil v nebesa.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Holwerda 1979, str. 310.
  2. Novakovic 2014, str. 135.
  3. Hurtado 2005, str. 508, 591.
  4. Cross & Livingstone 2005, str. 114.
  5. Stokl-Ben-Ezra 2007, str. 286.
  6. Lawson 2009, str. 14.