Stolnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Stolnica v katoliški verski skupnosti pomeni cerkev, v kateri ima škof svoj uradni sedež (katedro). Za stolnice, kot sedeže škofov, so omenjali že starokrščanske bazilike in romanske škofovske cerkve, največkrat pa cerkve, ko je sakralna arhitektura ob koncu srednjega veka ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po umetnostnih vrednotah. V času renesanse so za sakralne arhitekture še naprej gradili tudi velike in likovno izjemne objekte. Sledila je faza gradnje razkošno okrašenih katedral v 17. in 18. stoletju v baročnih oblikah, redko imenovanih jezuitski stil. Novo obdobje gradnje stolnic je povzemalo arhitekturni preplet historičnih zgodovinskih stilov. Dvajseto stoletje je sledilo novejšim arhitekturnim trendom.

Naziv »katedrala«[uredi | uredi kodo]

Naziv katedrala ali katedralna cerkev je v slovenščino prišel iz grške besede kathedra ter latinske besede cathedra, ki pomeni stol, sedež. Gre torej za sopomenko, nastalo kot dobesedni prevod omenjenih starejših besed. V slovenščini se beseda uporablja za poimenovanje velikih in znamenitih stolnic, predvsem v Evropi (primer Katedrala Notre Dame, Pariz in tako dalje), včasih pa tudi za slovenske stolnice (na primer Ljubljanska katedrala). Tudi največja cerkev v Sloveniji - Cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ima naziv Katedrala, ker je bi v njej dolga leta sedež ljubljanskih škofov. Bila je tudi grobnica ljubljanskih škofov.

Stolnice v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Stolnica od
1. SLO-Celje10.JPG stolnica svetega Danijela, Celje 7. april 2006
2. Maribor Stolnica 20070107.jpg stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor 4. september 1859[1]
3. Koper Kath Fassade.jpg stolnica Marije Vnebovzete, Koper 2. polovica 12. stoletja[2]
4. Ljubljana Mestni Trg Fontana.JPG stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana 8. maj 1707[3]
5. Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG stolnica svetega Nikolaja, Murska Sobota 7. april 2006
6. Kapitelj Novo mesto1.jpg stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto[4] 7. april 2006
Pomožni stolnici
1. Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg konkatedrala Kristusa Odrešenika, Nova Gorica 15. marec 2004
2. Ptuj church.JPG prokatedrala svetega Jurija, Ptuj[5]

Cerkev svetega Jerneja v Kočevju je bila med drugim zgrajena z željo faranov po letu 1910, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni nikoli uresničilo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Na dan prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je tudi cerkev svetega Janeza Krstnika postala stolnica.
  2. ^ Gradnje cerkve ([1]).
  3. ^ Na ta dan so posvetili novo baročno cerkev, ki so jo na novo zgradili na mestu gotske.
  4. ^ Stolnice v svetu po državah.
  5. ^ Franc Milošič, Bazilike za posebno milost vernikom, katedrale za sedeže cerkvene oblasti; v: Delo, 5. februar 2010, stran 21.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]