Stolnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Stolnica v katoliški verski skupnosti pomeni cerkev, v kateri ima škof svoj uradni sedež (katedro). Za stolnice, kot sedeže škofov, so omenjali že starokrščanske bazilike in romanske škofovske cerkve, največkrat pa cerkve, ko je sakralna arhitektura ob koncu srednjega veka ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po umetnostnih vrednotah. V času renesanse so za sakralne arhitekture še naprej gradili tudi velike in likovno izjemne objekte. Sledila je faza gradnje razkošno okrašenih katedral v 17. in 18. stoletju v baročnih oblikah, redko imenovanih jezuitski stil. Novo obdobje gradnje stolnic je povzemalo arhitekturni preplet historičnih zgodovinskih stilov. Dvajseto stoletje je sledilo novejšim arhitekturnim trendom.

Naziv »katedrala«[uredi | uredi kodo]

Naziv stolnica (tudi katedrala) ali stolna cerkev je v slovenščino prišel iz grške besede kathedra ter latinske besede cathedra, ki pomeni stol, sedež. Gre torej za sopomenko, nastalo kot dobesedni prevod omenjenih starejših besed. V slovenščini se beseda uporablja za poimenovanje velikih in znamenitih stolnic, predvsem v Evropi (primer Stolnica Naše Gospe, Pariz in tako dalje), včasih pa tudi za slovenske stolnice (na primer Ljubljanska stolnica). Tudi največja cerkev v Sloveniji - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ima naziv sostolnica, ker je bil v njej dolga leta sedež ljubljanskih škofov. Bila je tudi grobnica ljubljanskih škofov.

Stolnice v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Stolnica od
1.
SLO-Celje10.JPG
stolnica sv. Danijela, Celje 7. april 2006
2.
Maribor Stolnica 20070107.jpg
stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor 4. september 1859[1]
3.
Koper Kath Fassade.jpg
stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper 2. polovica 12. stoletja[2]
4.
Ljubljana Mestni Trg Fontana.JPG
stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana 8. maj 1707[3]
5.
Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG
stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota 7. april 2006
6.
Kapitelj Novo mesto1.jpg
stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto[4] 7. april 2006
Sostolnica
1.
Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg
sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica 15. marec 2004

Cerkev sv. Jerneja v Kočevju je bila med drugim zgrajena z željo faranov po letu 1910, da bo kmalu postala stolnica, kar pa se ni nikoli uresničilo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Na dan prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolnica.
  2. ^ Gradnje cerkve ([1]).
  3. ^ Na ta dan so posvetili novo baročno cerkev, ki so jo na novo zgradili na mestu gotske.
  4. ^ Stolnice v svetu po državah.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]