Cerkev sv. Jerneja, Kočevje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Jerneja
Cerkev sv. Jerneja
Cerkev sv. Jerneja
Cerkev sv. Jerneja is located in Slovenija
Cerkev sv. Jerneja
Cerkev sv. Jerneja
45°38′24″N 14°51′36″E / 45.64000°N 14.86000°E / 45.64000; 14.86000Koordinati: 45°38′24″N 14°51′36″E / 45.64000°N 14.86000°E / 45.64000; 14.86000
KrajTrg svetega Jerneja 1, Kočevje
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Posvečena19. julij 1900
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Konec gradnje1903
Uprava
ŽupnijaKočevje
DekanijaKočevje
ŠkofijaNovo mesto
MetropolijaLjubljana
Kočevje - Cerkev sv. Jerneja
LegaObčina Kočevje
RKD št.1564 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP25. maj 2000

Cerkev sv. Jerneja, Kočevje je župnijska cerkev Župnije Kočevje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva kapela je bila zgrajena pred letom 1339 in prvič omenjena leta 1339. Stala je na mestu kasnejše kapele Sv. Križa na starem pokopališču. Porušena je bila leta 1872 po tem ko je večkrat pogorela.

Na mestu sedanje cerkve je najprej stala kapela sv. Jerneja, kapela Turjačanov. V listini iz leta 1363 je kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija.

Leta 1791 so cerkev sv. Fabijana in Boštjana zgrajeno v neoromanskem slogu povzdignili v župnijsko cerkev. Zadnja maša v tej cerkvi je bila junija 1900. Ker je postala premajhna so v letih 1901-1903 zgradili današnjo cerkev, ki je bila takrat med največjimi posvečenimi zgradbami v Sloveniji. Načrte zanjo je leta 1887 izdelal dunajski arhitekt Friedrich Freiherr von Schmidt. Svetišče je že julija 1903 posvetil knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Zidovi so sestavljeni iz grobo klesanih kvadrov, ki so zloženi v duhu pročelij tedanje dobe. Cerkev ima dva zvonika.

Opis[uredi | uredi kodo]

Cerkev je triladijska bazilika, široka je 25 metrov, dolga 50 metrov in visoka približno 15 metrov. Nahaja se ob mostu čez reko Rinžo, v središču Kočevja.

Posebnost v notranjosti je baldahinski in ciborijski veliki oltar. Notranjost je poslikal Peter Železnik, apsido in Križev pot pa Slavka Pengova. Relief Kristusa in angelov v luneti nad vhodnimi vrati je izklesal kipar Ivan Zalar, kip sv. Jerneja je ob 600-letnici župnije leta 1993 naredil akademski slikar in domačin Stane Jarm.

Orgle (1929) so bile ene največjih v stari Jugoslaviji in so prve večje delo mojstra Franca Jenka iz Šentvida pri Ljubljani. Orgelsko omaro je leta 1927 načrtoval arhitekt Ivan Vurnik. Korne in ladijske klopi so rezbarili v šoli za lesno stroko v Kočevju. Za kovinskimi vrati omarice v koru so trije kelihi. V srednjem je relikvija, morda srce umrlega vojvode.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1564". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]