Religija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Vera)
Najbolj razširjene veroizpovedi na svetu
  Katoliško krščanstvo
  Protestantsko krščanstvo
  Pravoslavno krščanstvo
  Islam - sunitska ločina
  Islam - šiitska ločina
  Islam – druge ločine
  Judaizem
000
  Budizem - vajrayana
  Budizem - theravāda
  Budizem - mahāyāna
  Kitajske religije
  Hinduizem
  Druge veroizpovedi
   Afriška plemenska verovanja
Najbolj razširjene veroizpovedi v Evropi
  Katoliško krščanstvo
  Protestantsko krščanstvo
  Vzhodno pravoslavno krščanstvo
  Orientalsko pravoslavno krščanstvo
000
  Islam - sunitska ločina
  Islam - šiitska ločina
  Judaizem
  Budizem
Simboli nekaterih najbolj razširjenih religij
Religious syms.svg
Od vrha navzdol in z leve proti desni
si sledijo:
Vrsta 1. krščanski, judovski, hindujski;
Vrsta 2. islamski, budistični, šintoistični;
Vrsta 3. sikhovski, bahajski, džainistični.

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Obsega tudi predniške ali kulturne tradicije, zapise, zgodovino in mitologijo, kot tudi osebno vero in mistično spoznavanje. Izraz »religija« se nanaša tako na osebna dejanja kot tudi na skupinske obrede in sporazumevanje, ki izvira iz skupnih prepričanj.

Ne obstaja znanstvena definicija religije. Religijo lahko pojmujemo tudi kot skupek pravil obnašanja (moralne norme, vrednote), spoštovanje katerih izpričuje določeno vero (prepričanje posameznika ali neke skupnosti v obstoj nekega boga oziroma nekih nadnaravnih sil).

Teolog Laktancij smatra religijo za »čustveno zavezo, ki nas približa k Bogu, in nas z njim povezuje«

Hoc vinculo pietatis obstiicti Deo et religati sumus

— Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus:Divinae institutiones IV

V okviru evropske religiozne filozofije[1] imajo religije skupno kvaliteto: delitev sveta v dve celostni domeni, od katerih je ena sveta, druga profana.[2] Religijo pogosto opisujejo kot skupni sistem za skladno prepričanje, ki se osredotoča na sistem mišljenja, osebo, predmet, bit, ki je v svojem bistvu nadnaravna, sveta, božanska.

S temeljnim prepričanjem so pogosto povezani moralni kodeksi, dejanja, vrednote, institucije, tradicije, obredi. Ti se lahko do neke mere prekrivajo s koncepti sekularne filozofije. Religijo pogosto opisujejo tudi kot »pot življenja«.

Razvoj religij je v različnih kulturah potekal različno. »Organizirana religija« navadno pomeni organizacijo ljudi, ki podpirajo izvajanje kake religije s predpisanimi prepričanji, pogosto v obliki pravne entitete. Druge religije verjamejo v osebno razodetje.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Jack Goody, kot ga navaja "Sacred and Profane - Durkheim's Critics" (angleščina). Pridobljeno dne 2007-07-10.
  2. Durkheim 1976, str. 36

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]