Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper
| Stolnica Marijinega vnebovzetja | |
|---|---|
_-_panoramio_(1).jpg) | |
  Stolnica Marijinega vnebovzetja | |
| 45°32′53″N 13°43′48″E / 45.54806°N 13.73000°EKoordinati: 45°32′53″N 13°43′48″E / 45.54806°N 13.73000°E | |
| Kraj | Koper |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marijino vnebovzetje |
| Stranski oltarji | 4 |
| Spletna stran | Stolnica Marijinega vnebovzetja |
| Zgodovina | |
| Status | stolnica župnijska cerkev |
| Zgrajena | 12. stol. |
| Posvečena | 1445 |
| Bivši škofje | Pavel Naldini |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Arhitekt | Ferdinando Forlati (ok. 1930) |
| Slog | Baročni klasicizem gotika, renesansa (fasada) |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 70 m |
| Širina | 25 m |
| Širina ladje | 24 m |
| Število kupol | 1 |
| Št. zvonikov | 1 |
| Višina zvonika | 53 |
| Materiali | kamen |
| Uprava | |
| Župnija | Župnija Koper - Marijino vnebovzetje |
| Dekanija | Dekanija Koper |
| Nadškofija | Koper |
| Metropolija | Ljubljana |
Koper - Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 239 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 3. februar 1993 |
Stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru je stolnica Škofije Koper in župnijska cerkev Župnije Koper - Marijino vnebovzetje. Je ena izmed dveh stolnic v koprski škofiji – druga je sostolnica Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Razni zapisi starejših avtorjev pričajo, da naj bi bila v Kopru bazilika že koncem 4. stoletja, stala pa naj bi ob Elijevi rotundi, vendar sedanja arheološka sondiranja na tem mestu tega niso potrdila. O stolnici izpred leta 1000 ni znanega praktično nič, čeprav naj v Kopru, z večjimi ali manjšimi prekinitvami, škofje stolovali že od leta 520.
Najstarejše omembe romanske Marijine cerkve v Kopru datirajo v konec 11. stoletja (ko je leta 1187 Koper imel že trajno škofa), ki jo arhivski viri opisujejo kot glavno cerkev z Marijinim oltarjem (verjetno glavnim) in odprtim atrijem oz. ložo. Leta 1380 so Genovčani oropali in opustošili Koper, odnesli relikvije zaščitnikov mesta sv. Nazarija in sv. Aleksandra, zažgali cerkev in tudi atrij pred pročeljem, ki je po poročilu Nicolà del Bella meril 23 beneških korakov. Obnova je trajala več kot sto let. Cerkev, ki je bila do takrat od prostostoječega zvonika oddaljena okoli osem metrov, so podaljšali proti zahodu. Leta 1422 so koprčani iz Genove zmagoslavno vrnili relikvije sv. Nazarija, ki so jih sprejeli z velikim slavjem in jih postavili pod baldahinski oltar. Koprski škof Paolo Naldini je leta 1700 v svojem delu Corografia ecclesiatica o'sia descrittione della città e della dioscesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria, v prevodu Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS), podrobno opisal tedanjo triladijsko koprsko stolnico, kar je toliko bolj dragocen vir, ker ni danes, razen nekaj opreme, ohranjenega prav ničesar. Znano je, da je bila v prejšnji cerkvi pod današnjim prezbiterijem kripta oz. podzemeljska kapela z oltarjem sv. Elija, kamor so vodile stopnice z leve in desne strani glavnega oltarja. Kripto so porušili in zasuli ob prenovi leta 1716.
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Cerkev romanske zasnove (12. st.), o čemer pričajo zazidana romanska okna na južni steni in delna rekonstrukcija portala v atriju pokrajinskega muzeja, tvori z zvonikom vzhodno stranico Titovega trga.
Vzhodna fasada[uredi | uredi kodo]
Zunanjost krasi prefinjeno obdelano beneško-gotsko pritličje, oblikovano po potresu leta 1460, katerega avtorstvo bi lahko povezali z delavnico Bartolomeja Bona, ki je v tem času delal na Doževi palači v Benetkah, ter nadstropje v slogu čiste renesanse, v različici, ki jo je v Benetkah v 16. st. razvila rodbina kiparjev in arhitektov Lombardi. Svetniki v nišah imajo še svoje lastne baldahine in so bili tja postavljeni kasneje, prvotno pa so bili najbrž del baldahinskega oltarja, izdelanega po letu 1422, katerega druge dele hranijo v lapidariju Pokrajinskega muzeja.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Fasada stolnice
Doprsni kip Giovannija Giustianija (1684)
Koprska stolnica z zvonikom
Luneta in kapitel vhodnega portala
Stolnica in loža (Loggia)
Koprska stolnica z zvonikom v decembrskem času (2020)
.jpg)
_-_doprsje_Giovannija_Giustinianija_(1684)_na_pro%C4%8Delju_koprske_stolnice.jpg)
.jpg)
_-_luneta_in_kapitel_pro%C4%8Delja_stolnice.jpg)
_-_lo%C5%BEa_in_stolnica.jpg)
Notranjost stolnice[uredi | uredi kodo]
_(3958303686).jpg)
Viri pred letom 1714 pričajo o triladijski romanski baziliki, od katere se je do danes ohranila le južna stena, na kateri so vidni ostanki sedaj zazidanih romanskih oken. V 18. stoletju je bila pod vodstvom tedaj vodilnega beneškega arhitekta Giorgia Massarija triladijska notranjost stolnice preurejena v slogu beneškega baročnega klasicizma. Sestav sklopov in križastih obokov priča o vzorih arhitekta Palladia, ki je v 16. stoletju tako vplival na arhitekturo svojega časa in še nekaj naslednjih stoletij, da ni v beneški arhitekturi barok nikoli razvil svoje igrivosti in prešel v rokoko. V tem okolju je deloval arhitekt Massari, morda tisti, ki je palladijevsko izročilo pripeljal iz renesanse naravnost v klasicizem, skoraj sto let pred njegovo evropsko uveljavitvijo. Štukaturno okrasje v notranjosti je leta 1749 izdelal mojster Francesco Schiavi.
Stene so razčlenjene s pilastri. Bogato profiliran zidec, ki poteka po celotnih zunanjih stenah, se ponavlja tudi na slopih, ki delijo ladje med seboj. Ta detajl optično deli cerkev na dva dela in se izteče v prezbiterij, ki predstavlja središče stolnice.
Glavni oltar[uredi | uredi kodo]
V baldahinastem glavnem oltarju oltarna slika prikazuje Marijino vnebovzetje, ko se v prisotnosti svetnikov in prerokov dviga v nebo.
![[icon]](/wiki/Slika:Wiki_letter_w_cropped.svg){kind=small} | Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Stranski oltarji[uredi | uredi kodo]
Oltarji so v glavnem iz 17. stoletja, prav tako tudi oltarne slike, ki bi bile lahko delo pomembnih beneških mojstrov, med njimi se omenjata Pietro Liberi in Andrea Celesti.
| Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Notranja oprema[uredi | uredi kodo]
Najpomembnejša umetnina v cerkvi je delo Vittoreja Carpaccia »Marija na prestolu s svetniki« iz leta 1516, ki visi v traseptu. Nasproti nje visita še dve sliki istega mojstra »Pokol nedolžnih otrok« in »Predstavitev Jezusa v templju«, ki sta bili del okrasja danes izginule orgelske omare.[2] Datirani sta z letnico 1523 in veljata za zadnji znani mojstrovi deli. V prezbiteriju visi slika »Svatba v Kani Galilejski«, delo Antonia Zanchija.
Najstarejše ohranjeno kiparsko delo in obenem ena najodličnejših umetnin je marmorni nagrobnik sv. Nazarija, koprskega škofa iz 6. stoletja in mestnega zavetnika, ki ga je mestu okoli leta 1350 podarila Beneška republika. Gre za tipično beneško kiparsko delo tistega časa, največkrat pripisano Filippu de Santisu, ki je izjemno v slovenskem prostoru. Na sarkofagu leži figura pokojnika v škofovskih oblačilih, stranice pa so reliefno okrašene s figurami papeža Aleksandra, sv. Nazarija (ki v rokah drži maketo mesta), diakona Elije, ter s figurami pohabljencev, ki se v upanju na čudežno ozdravitev obračajo k svetniku. Sarkofag je bil desetletja v niši za glavnim oltarjem.
Prezbiterij obdajajo bogato izrezljane korne klopi, ki jih je v Kopru v letih 1686 – 1687 iz oljčnega lesa izdelal Stefano Bandesi Tedesco. Na njih je grb naročnika in plačnika, škofa Agostina Britija. Iz iste dobe je tudi veliki legile (stojalo za knjigo) v kotu.
Leseno prižnico je leta 1758 izdelal Lorenzo Farolli v stilu rokokoja.
Fanali, veliki iz lesa izrezljani in pozlačeni zaprti svečniki, so delo v Benetkah delujočega Paola De Mori, iz leta 1750. Istega izvora je tudi večina ostalih svečnikov.
Zakladnica stolnice[uredi | uredi kodo]
Med drugimi izjemnimi predmeti hrani zakladnica stolnice ebenovinasto skrinjico iz bizantinskega obdobja in antifonarij miniaturista Nazarija iz Kopra.
B. Carpaccio: Marija med sv. Nikolajem in Janezom Krstnikom
B. Carpaccio: Marija na prestolu z otrokom med sv. Nikolajem in Janezom Krstnikom
Prižnica
Pietà
Škofijski sedež iz 18. stoletja
Daritveni oltar (Gasparo Albertini 1788)
Nove orgle
.jpg)
_(3957527803).jpg)
.jpg)
Cerkvene orgle[uredi | uredi kodo]
Callidove orgle[uredi | uredi kodo]
V stolnici so bile ohranjene orgle Gaetana Callida iz Benetk iz leta 1773, prejšnje je leta 1771 uničila strela.
Leta 1940 jih je goriški orglar Giorgio Bencz predelal, pri tem pa odstranil orgelsko omaro, ki je pri orglah beneškega tipa izrednega pomena, pa tudi izvirne Callidove pročelne piščali, ki jih ni dala pretopiti niti avstrijska vojaška oblast med prvo svetovno vojno. [2]
Orglar je to izvedel po navodilih tedanjega Zavoda za varstvo spomenikov, ki je s temi deli hotel razkriti veliko okno za orglami. Bencz je zamenjal tudi nekatere registre, tako da instrument nima več prvotnega zvoka. Kaj se bo z orglami dogajalo v prihodnje ni znano, saj bi bilo nujno rekonstruirati orgelsko omaro, bodo pa prestavljene v cerkev sv. Basa na Prešernovem trgu v Kopru.
Nove orgle[uredi | uredi kodo]
Nove orgle koprske stolnice so donacija švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Stolna župnija Koper je za pridobitev instrumenta v letu 2017 kandidirala na mednarodnem razpisu. Izdelani so bili projekti cenovne analize, potenciala za rabo, akustične ustreznosti stolnice ter načrt gradnje novega kora in projekt finančne konstrukcije nabave. Nenazadnje zaradi podpore številnih institucij in posameznikov, delujočih na področju glasbenega ustvarjanja, tudi aktivne podpore Mestne občine Koper, je upravni odbor fundacije Kongresshaus Stiftung iz Züricha, po obisku komisije v Kopru, izmed ožjega izbora prejetih ponudb, soglasno sprejel odločitev o dodelitvi orgel koprski stolnici.
Orgle sta leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja, ki je v Kopru skoraj do svoje smrti leta 2019 aktivno sodeloval pri ponovni postavitvi orgel, pred tem je načrtoval tudi orgle, ki so postavljene v Bruslju, na Tenerifu, v Rimu in Leonu v Španiji ter tiste v francoskem smučarskem središču Alpe d'Huez. Za koncertiranje in snemanja orgelske glasbe so te orgle v preteklosti, v Zurichu, že uporabljali največji organisti današnjega časa.
Za postavitev novih koprskih orgel je bila na razpisu izbrana Orglarska delavnica Maribor, kjer imajo izkušnje tudi s tako velikimi projekti. Nove orgle imajo 4 manuale in pedalno klaviaturo ter bodo imele 68 ali 69 registrov, 5420 ali 5481 piščali, od tega okoli 5141 kovinskih in okoli 279 lesenih. Orgle koprske stolnice strokovnjaki navajajo kot največje cerkvene orgle v Sloveniji, po številu piščali pa bodo presegale tudi orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Blagoslov novih orgel je sedaj že določen za soboto, 6. novembra 2021, inavguracijski koncert pa bo naslednji dan, v nedeljo, 7. novembra 2021.
Dispozicija (izbor registrov)
4MP/m--p
|
|
|
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zvonik in zvonovi[uredi | uredi kodo]
S stolnico je povezan zvonik, ki je bil prvotno samostojni romanski mestni stolp (12. st.) in so ga s stolnico povezali ob njeni dozidavi (15. st.) ter ga zaključili z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa (1644). Zvonik je visok 53 metrov. V njem je poleg ostalih tudi zvon sv. Nazarija iz leta 1333, ki sta ga ulila Nikolaj in Martin, sinova mojstra Jakoba iz Benetk, za katerega se domneva, da je najstarejši zvon na ozemlju Slovenije.
Zvoneči zvonovi:
1. Rudolf Perner, H° +4
2. Rudolf Perner, dis' +0
3. Rudolf Perner, fis' +3
4. Rudolf Perner, gis' +0
Urni zvonovi:
1. 1333 ali 1328, fis' +8
2. g' -1
3. g' +10
Rotunda sv. Janeza Krstnika[uredi | uredi kodo]
Posebnost koprske stolnice je krstilnica (baptisterij) sv. Janeza Krstnika, ki stoji na severni strani stolnice, povsem ločena od cerkve. Njena fasada je členjena z lizenami. Portal ima polkrožno členjeno luneto in plitvi baldahin. Krstilnica - kapela, v nekaterih virih tudi cerkvica karmelske Matere božje, je rotunda (okroglega tlorisa), zgrajena v 12. stoletju, predelana 1317, kar dokazuje letnica v luneti. Skupaj z rotundo blaženega Elije, ki se prislanja na palačo Del Bello na Cankarjevi ulici, sodita med najstarejše koprske sakralne spomenike.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 239". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 219. ISBN 978-961-288-543-4.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Žitko, Salvator (1992). Koper. Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper.
- Mikuž Janez (1980). Stolnica v Kopru. Obzorja Maribor.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. ISBN 978-961-269-087-8.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. ISBN 961-91468-1-6.
- Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. ISBN 978-961-288-543-4.
- Zvonovi v Koprski Stolnici Marijinega Vnebovzetja, na You Tube
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- http://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/ (pridobljeno: 25.7.2019)
- Koprska stolnica (pridobljeno: 25.7.2019)
- Koprska stolnica na Kam.si (pridobljeno: 25.7.2019)