Župnija Bilje
| Župnija Bilje | |
|---|---|
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Bilje 88 5292 Renče-Vogrsko |
| Župnijska cerkev | cerkev sv. Antona Puščavnika, Bilje |
| Posvetitev | Sveti Anton Puščavnik |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1931 |
| Prva omemba | 1763 (duhovnija) |
| Uprava | |
| Dekanija | Šempeter |
| Škofija | Koper |
| Drugo | |
| Sosednje župnije | Župnija Bukovica, Župnija Miren, Župnija Vogrsko, Župnija Renče |
| Splet | |
| Vizitka | |
Župnija Bilje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Šempeter, ki je del škofije Koper.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V zgodovinskih virih se leta 1763 omenja cerkev sv. Antona puščavnika v Biljah, kot duhovnija Župnije Šempeter pri Gorici, ki ji je pripadala tudi sedanja župnijska cerkev v Bukovici. Samostojna župnija Bilje je bila ustanovljena leta 1931.
Pastoralno območje Župnije Bukovica
[uredi | uredi kodo]Odkar Župnija Bilje nima več svojega župnika, je pastoralna oskrbovana iz Župnije Bukovica.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
cerkev sv. Antona Puščavnika župnijska cerkev |
Bilje |
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika
[uredi | uredi kodo]Predhodno cerkev Antona Puščavnika je obdajalo pokopališče (zato se središče vasi še danes imenuje Britof). V 19. stoletju so cerkev obnavljali in zidar Franc Savnik je na tramu pustil zapis: »Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo, crkva narata 1865.« Tram s tem napisom naj bi bil še danes ohranjen v zakristiji.
Sedanja enoladijska župnijska cerkev, s tristrano zaključenim prezbiterijem, je bila zgrajena deloma na temeljih njene v prvi svetovni vojni porušene baročne predhodnice. Zvonik je prizidan na severni strani.
Notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar iz leta 1929 je delo goriške delavnice Giovannija Battista Novellija,[1] oltarna slika pa slikarja Clementeja Costantina Del Nerija,[2] ki je avtor tudi križevega pota, ter obeh sv. Antonov na portalu cerkve. V notranjosti sta poslikavi Devica Marija in Sveta Družina, delo slikarja Toneta Kralja, ter lesena plastika Marije z detetom, delo kiparja Franca Goršeta.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Novelli Giovanni Battista« (v italijanščini). Pridobljeno 15. februarja 2025.
- ↑ »Primorski slovenski biografski leksikon: Del Neri Clemente Costatino (1865–1943)«. Pridobljeno 15. februarja 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |