Pojdi na vsebino

Župnija Biljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Biljana
Župnija Biljana se nahaja v Slovenija
Župnija Biljana
Geografska lega sedeža
Država Slovenija
SedežBiljana 12
5212 Dobrovo v Brdih
Župnijska cerkevCerkev sv. Mihaela
Posvetitevsveti Mihael
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Zgodovina
Prva omemba1233
Prejšnje imePražupnija Bračan
Priključene župnijeKozana, Medana, Šmartno, Vedrijan, Vipolže[1]
Uprava
DekanijaNova Gorica
ŠkofijaŠkofija Koper
Vodstvo
ŠkofPeter Štumpf
ŽupnikAlojz Suban
Splet
Uradna stranbiljana.si
Vizitkaslocerkve.si

Župnija Biljana je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Nova Gorica v škofiji Koper.


Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Izhajajoč iz podatkov v ohranjenih pisnih virih, bi lahko prvotna cerkev v Biljani stala že v 11. stoletju, ko je patriarh Ulrik I. Eppensteinski ali njegov brat Henrik, okoli leta 1090 pražupnijo v Bračanu z vsemi podružnicami, med njimi verjetno tudi biljansko (pražupnija je obsegala območje Goriških brd in Srednjega Posočja, s Kanalom), podelil na novo reformiranemu benediktinskemu samostanu sv. Petra v Rožacu (Rosazzo).[2] Cerkev v Biljani se v virih posredno z župnijo prvič omenja leta 1233, v sporu med samostanom in oglejskim arhidiakonom[3], glede jurisdikcije nad tremi cerkvami se poleg tiste v Bračanu prvič omenjata še cerkvi v Ibani (sedaj cerkev sv. Janeza Krstnika v Praprotnem) in v Biljani (in eclesiis de Albana, Briçana et Villana).[2] V desetinskem seznamu iz leta 1296 je poleg bračanskega (vicarius de Braçano) in vikariatov v Praprotnem in Biljani (Vicarius de Prapot, Vicarius de Beliano) naveden še vikariat v Kanalu (Vicarius Canali Isoncij).[4] V letih 1405 in 1445 zasledimo tudi omembo cerkvenega patronicija sv. Mihaela. Župnija je bila do konca 15. stoletja v polnih pravicah benediktinskega samostanu Rožacu, ki je izvajal tudi arhidiakonatsko oblast, za tem pa je bila župnija pod patronatom cesarja oz. deželnega kneza.

Povečana župnija

[uredi | uredi kodo]

Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, so bile Župniji Biljana pridružene nekdanje župnije Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan in Vipolže. Njihove dotlej župnijske cerkve Sv. Hieronima v Kozani, Marijinega vnebovzetja v Medani, sv. Martina v Šmartnem, sv. Vida v Vedrijanu in sv. Egidija v Vipolžah so postale podružnične cerkve.[1]

Pastoralno območje Župnije Biljana

[uredi | uredi kodo]

Pastoralno območje Župnije Biljana, ki ga opravlja biljanski župnik, obsega tudi Župnijo Šlovrenc (Šlovrenc) ter podružnice v briških naseljih Kozana, Medana, Šmartno v Brdih, Vedrijan in Vipolže.

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]
slika cerkev kraj / naselje
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Mihaela
župnijska cerkev
Biljana
cerkev Marije Snežne
podružnica
Snežeče

Od 1. januarja 2018:[1]

slika cerkev kraj / naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Martina
podružnica
Šmartno
2.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Hieronima
podružnica
Kozana
3.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marijinega vnebovzetja
podružnica
Medana
4.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Vida
podružnica
Vedrijan
5.
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Egidija
podružnica
Vipolže

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.

Župnijska cerkev sv. Mihaela

[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Mihaela v Biljani je barokizirana gotska cerkev, v zgodovinskih virih omenjena leta 1233. Cerkvena stavba ima rombasto-zvezdasto obokani prezbiterij in zvonik oglejskega tipa. V ladji so ostanki fresk iz obdobja 1350-60. V prezbiteriju so kvalitetni leseni kipi, med njimi kip Kristusovega vstajenja iz 1. polovice 16. stol.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 »Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2017.
  2. 1 2 Höfler 2016, str. 156.
  3. Höfler 2018.
  4. Höfler 2016, str. 158.
  5. »Cerkev sv. Mihaela v Biljani«. Pridobljeno 15. marca 2025.
  • Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
  • Höfler, Janez (2018). Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535). Znanstvena založba Filozofske fakultete. COBISS 293899264. ISBN 978-961-06-0043-5.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]