Župnija Biljana
| Župnija Biljana | |
|---|---|
| Država | |
| Sedež | Biljana 12 5212 Dobrovo v Brdih |
| Župnijska cerkev | Cerkev sv. Mihaela |
| Posvetitev | sveti Mihael |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Prva omemba | 1233 |
| Prejšnje ime | Pražupnija Bračan |
| Priključene župnije | Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan, Vipolže[1] |
| Uprava | |
| Dekanija | Nova Gorica |
| Škofija | Škofija Koper |
| Vodstvo | |
| Škof | Peter Štumpf |
| Župnik | Alojz Suban |
| Splet | |
| Uradna stran | biljana.si |
| Vizitka | slocerkve.si |
Župnija Biljana je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Nova Gorica v škofiji Koper.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Izhajajoč iz podatkov v ohranjenih pisnih virih, bi lahko prvotna cerkev v Biljani stala že v 11. stoletju, ko je patriarh Ulrik I. Eppensteinski ali njegov brat Henrik, okoli leta 1090 pražupnijo v Bračanu z vsemi podružnicami, med njimi verjetno tudi biljansko (pražupnija je obsegala območje Goriških brd in Srednjega Posočja, s Kanalom), podelil na novo reformiranemu benediktinskemu samostanu sv. Petra v Rožacu (Rosazzo).[2] Cerkev v Biljani se v virih posredno z župnijo prvič omenja leta 1233, v sporu med samostanom in oglejskim arhidiakonom[3], glede jurisdikcije nad tremi cerkvami se poleg tiste v Bračanu prvič omenjata še cerkvi v Ibani (sedaj cerkev sv. Janeza Krstnika v Praprotnem) in v Biljani (in eclesiis de Albana, Briçana et Villana).[2] V desetinskem seznamu iz leta 1296 je poleg bračanskega (vicarius de Braçano) in vikariatov v Praprotnem in Biljani (Vicarius de Prapot, Vicarius de Beliano) naveden še vikariat v Kanalu (Vicarius Canali Isoncij).[4] V letih 1405 in 1445 zasledimo tudi omembo cerkvenega patronicija sv. Mihaela. Župnija je bila do konca 15. stoletja v polnih pravicah benediktinskega samostanu Rožacu, ki je izvajal tudi arhidiakonatsko oblast, za tem pa je bila župnija pod patronatom cesarja oz. deželnega kneza.
Povečana župnija
[uredi | uredi kodo]Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, so bile Župniji Biljana pridružene nekdanje župnije Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan in Vipolže. Njihove dotlej župnijske cerkve Sv. Hieronima v Kozani, Marijinega vnebovzetja v Medani, sv. Martina v Šmartnem, sv. Vida v Vedrijanu in sv. Egidija v Vipolžah so postale podružnične cerkve.[1]
Pastoralno območje Župnije Biljana
[uredi | uredi kodo]Pastoralno območje Župnije Biljana, ki ga opravlja biljanski župnik, obsega tudi Župnijo Šlovrenc (Šlovrenc) ter podružnice v briških naseljih Kozana, Medana, Šmartno v Brdih, Vedrijan in Vipolže.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | cerkev | kraj / naselje |
|---|---|---|
| cerkev sv. Mihaela župnijska cerkev |
Biljana | |
| cerkev Marije Snežne podružnica |
Snežeče | |
Od 1. januarja 2018:[1]
| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. | cerkev sv. Martina podružnica |
Šmartno | |
| 2. | cerkev sv. Hieronima podružnica |
Kozana | |
| 3. | cerkev Marijinega vnebovzetja podružnica |
Medana | |
| 4. | cerkev sv. Vida podružnica |
Vedrijan | |
| 5. | cerkev sv. Egidija podružnica |
Vipolže | |
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Župnijska cerkev sv. Mihaela
[uredi | uredi kodo]Župnijska cerkev sv. Mihaela v Biljani je barokizirana gotska cerkev, v zgodovinskih virih omenjena leta 1233. Cerkvena stavba ima rombasto-zvezdasto obokani prezbiterij in zvonik oglejskega tipa. V ladji so ostanki fresk iz obdobja 1350-60. V prezbiteriju so kvalitetni leseni kipi, med njimi kip Kristusovega vstajenja iz 1. polovice 16. stol.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 »Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2017.
- 1 2 Höfler 2016, str. 156.
- ↑ Höfler 2018.
- ↑ Höfler 2016, str. 158.
- ↑ »Cerkev sv. Mihaela v Biljani«. Pridobljeno 15. marca 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
- Höfler, Janez (2018). Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535). Znanstvena založba Filozofske fakultete. COBISS 293899264. ISBN 978-961-06-0043-5.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Briški ter - oznanila briških župnij pridobljeno 15. februarja 2026





