Cerkev Marije Snežne, Črnotiče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marije Snežne nad Črnotičami
Our Lady of the Snow Church, Cernotice.jpg
Cerkev Marije Snežne nad Črnotičami se nahaja v Slovenija
Cerkev Marije Snežne nad Črnotičami
Cerkev Marije Snežne nad Črnotičami
45°32′22.92″N 13°54′26.73″E / 45.5397000°N 13.9074250°E / 45.5397000; 13.9074250Koordinati: 45°32′22.92″N 13°54′26.73″E / 45.5397000°N 13.9074250°E / 45.5397000; 13.9074250
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarija Snežna
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
ŽupnijaPredloka
DekanijaDekani
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Cerkev Marije Snežne
LegaMestna občina Koper
RKD št.1425 (opis enote)[1]

Cerkev Marije Snežne nad Črnotičami je podružnična cerkev župnije Predloka.

Cerkev stoji na 465 m visoki vzpetini nad Črnotičami, ki jo domačini imenujejo Gradišca, saj je bilo v prazgodovini na njej naselje, ki je najverjetneje imelo tudi cerkev. V časih turških vpadov so na vzpetini uredili utrdbo z obzidjem.

O razlogih za postavitev cerkve kroži med ljudmi več legend. Dolgo je bila cilj božje poti.[2]

Cerkev je orientirana proti vzhodu. Sestoji iz pravokotne ladje in nekoliko ožjega, tristrano zaključenega prezbiterija. Nad vhodno fasado je bogato baročno oblikovan zvonik na preslico. Ladja ima lesen pevski kor in raven strop. Prezbiterij je križnorebrasto obokan.

Nad portalom in na zunanjščini prezbiterija je letnica 1665. Ker gotska rebra na oboku prezbiterija kažejo na zgodnejši čas pozidave, letnica verjetno zaznamuje prenovitev in povečanje cerkve (ob odstranitvi ometa leta 1995 so opazili podaljšanje cerkve proti zahodu za približno tri metre). Cerkev so sto let kasneje še enkrat prenavljali. Tedaj so verjetno zgradili tudi zvonik na preslico.

Po drugi svetovni vojni je bila cerkev zanemarjena, še posebno po letu 1960, ko se v njej ni več maševalo. V tem času je bila oropana, izginili so nekateri deli oltarja in lepa oltarna podoba Marije z Jezusom in Jožefom. Leta 1995 so domačini z lastnim delom in darovi od blizu in daleč cerkev obnovili in uredili njeno okolico. Slikar Friderik Hrast je za oltar naslikal novo podobo Marije na prestolu z Jezusom v naročju, krajina v ozadju prikazuje okoliško panoramo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1425". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Petrič

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina. str. 177–178. COBISS 236107776.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]