Šmartno, Brda

Šmartno
Šmartno se nahaja v Slovenija
Šmartno
Šmartno
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′20.36″N 13°33′22.18″E / 46.0056556°N 13.5561611°E / 46.0056556; 13.5561611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaBrda
Površina
 • Skupno1,42 km2
Nadm. višina
259,1 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno198
 • Gostota140 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
5211 Kojsko
Zemljevidi
Šmartno v Brdih - Vas
LegaObčina Brda
RKD št.753 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP28. avgust 1985

Šmartno je utrjena vas v Goriških Brdih, ki upravno spada v Občino Brda. Tako kot Štanjel in Vipavski Križ sodi med naselja z ohranjenim srednjeveškim obzidjem, vendar za razliko od obeh prej navedenih Šmartno nikoli ni imelo v svojem središču gradu ali utrdbe.

Opis[uredi | uredi kodo]

Znotraj ohranjenega obzidja je strnjeno vaško jedro ob treh ulicah okoli cerkve ter njenega izstopajočega zvonika. Naselje je razglašeno za kulturni spomenik. Za vasjo je dvignjen grič z lokalnim pokopališčem.

Zavetnik nekdanje župnijske cerkve sv. Martina, sedaj podružnične cerkve župnije Biljana, je vplival na ime vasi in na to, da vaščani vsako leto organizirajo slikovito Martinovanje. Takrat odprejo svoje kleti.

Cerkev sv. Martina[uredi | uredi kodo]

Sedanja cerkev ima osnovo iz 19. stoletja, ko so jo temeljito razširili in preuredili. V cerkveni ladji so freske in druge poslikave Toneta Kralja. Okras cerkve je ena zadnjih celostnih dekoracij ki jih je slikar izdelal že po drugi svetovni vojni. Sedež župnije je preseljen v Biljano.

Druge zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Vas ima tudi manjšo etnografsko muzejsko zbirko s predstavitvijo življenja v naselju v začetku 20. stoletja. Šmartno ima urejeno dvorano za koncertne, plesne in druge prireditve in manjšo galerijo za lokalne razstave. Več hiš ima vinske kleti ali vsaj del pritličja urejen za shranjevanje živil. Starejša vzdolžna hiša ob južnem obzidju je domovanje rodbine Musič, iz katere izvira znani slovenski slikar in grafik Zoran Mušič. Njegovi starši so pokopani v družinskem grobu na vaškem pokopališču. Zanimivo urejeno hišo na robu obzidane vasi ima tudi Salonit iz Anhovega.

V vasi, izven utrjenega jedra, so 9. novembra 2013 odprli hotel San Martin.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 753«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]