Župnija Sečovlje
Župnija Sečovlje | |
---|---|
Država | Slovenija |
Sedež | Sečovlje 48 |
Ustanovitev | 1940 |
Uprava | |
Škofija | Škofija Koper |
Vodstvo | |
Škof | Jurij Bizjak |
Župnik | Matjaž Kravos |
Splet | |
Uradna stran | župnija Sečovlje |
Župnija Sečovlje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper škofije Koper, ustanovljena 11. novembra 1940. Tedanji župnik naj bi bil Guido Bortuzzo.[1]
Sakralni objekti[uredi | uredi kodo]
# | Slika | Cerkev | Naselje |
---|---|---|---|
1. | Cerkev sv. Martina župnijska cerkev |
Sečovlje | |
2. | Cerkev sv. Jerneja podružnična cerkev |
Seča | |
3. | Cerkev sv. Križa podružnična cerkev |
Parecag | |
Nekdanja cerkev | |||
1. | Cerkev sv. Onofrija samostanska cerkev |
Sečovlje |
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Župnijska cerkev sv. Martina[uredi | uredi kodo]
Župnijsko cerkev sv. Martina, stoječo na dvajset metrov visokem obzidanem pomolu, koprski škof Paolo Naldini v svojem delu Corografia ecclesiatica o'sia descrittione della città e della dioscesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria (Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper)[2] uvršča okrog leta 1700. Leta 1822 je bila temeljito obnovljena, od leta 1894 je služila kot podružnična, leta 1940 pa je postala župnijska cerkev.
Podružnična cerkev sv. Križa v Parecegu[uredi | uredi kodo]
Podružnična cerkev sv. Križa v Parecagu je bila zgrajena okoli leta 1800.[2] Prvi znani dokument iz 6. januarja 1824 omenja, da je bila tedaj zasebna kapela rodbine Prierobona, saj je Piero Pierobona zaradi bolne hčerke (ki se ni mogla udeleževati obredov v cerkvi v Sečovljah ali v Seči) prosil za dovoljenje za omejeno maševanje v kapeli. Leta 1934 je bila že v zelo slabem stanju, zato so jo lastniki prezidali in znova odprli leta 1937, ko je gospa Ventrella prosila za dovoljenje, da se v njej obhajajo svete maše ob družinskih obletnicah in na praznik Vnebohoda (da bi se jih lahko udeleževali tudi delničarji in zaposleni družinskega podjetja). S soglasjem družine je bila dogovorjena njena javna raba, vse do ustanovitve župnije Sečovlje leta 1940, ko je dobila status podružnične cerkve.
Podružnična cerkev sv. Jerneja (San Bartolo) v Seči[uredi | uredi kodo]
Sedanjo podružnično cerkev sv. Jerneja (San Bartolo) v Seči so zgradili solinarji okrog leta 1800. Koprski škof Pavel Naldini v svojem cerkvenem krajepisu (1700) omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije v Seči, ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil Tomaž Contarini. [3]
Od omenjenih cerkva še vedno stojijo tri: cerkev sv. Martina v Sečovljah (župnijska), sv. Jerneja v Seči (podružna) in sv. Križa na Parecagu.
Benediktinski samostan na Krogu[uredi | uredi kodo]
V župniji je od leta 1860 deloval benediktinski samostan na Krogu, povezan z Dajlo v Istri in Praglio v Italiji. Dne 11. novembra 1947 je tedanja oblast benediktince izgnala, samostan in samostansko cerkev sv. Onofrija pa pokradla.
Zgodovina in nastanek župnije[uredi | uredi kodo]
Krščanske skupnosti so na ozemlju današnje župnije živele že v prvem tisočletju, prve znane omembe cerkva pa so iz 13. stoletja (omemba cerkve sv. Odorika iz leta 1290).
Področje sedanje župnije je najprej spadalo pod župnijo Piran. Z veliko prenovo cerkve sv. Martina poleti leta 1832 (napis nad vhodom v cerkev) so se že začele priprave na samostojno kaplanijo. Dne 6. maja 1894 so Sečovlje z odlokom Škofije Trst-Koper postale samostojna kaplanija, s stalnim kaplanom v okviru župnije Piran.
Tržaško-koprski škof Antonio Santin je z odlokom 29. junija 1940, na praznik apostolov Petra in Pavla, iz kaplanije ustanovil novo župnijo sv. Martina Sečovlje.
V prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne je župnijo zapustilo veliko italijansko govorečih prebivalcev. Tudi zaradi delovanja premogovnika v Sečovljah pa so naselili novi priseljenci iz Istre, drugih delov Slovenije ter Jugoslavije.
Zaslužni duhovniki[uredi | uredi kodo]
- Janez Kobal, župnik v Sečovljah (1992-1996)
- Dominik »Dinko« Bizjak, župnik v Sečovljah (1996-2010)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Informacije o župnikih Župnije Sečovlje«. Pridobljeno 18. decembra 2022.
- ↑ 2,0 2,1 Naldini 2001.
- ↑ Naldini 2001, str. 229.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Naldini, Paolo (2001). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. COBISS 110649344.