Seča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Seča
Seča is located in Slovenija
Seča
Seča
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E / 45.4980889; 13.6088417Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E / 45.4980889; 13.6088417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Piran
Površina
 • Skupno 3,08 km2
Nadmorska višina 64,2 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.252
 • Gostota 410 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6320 Portorož
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Seča - Naselje
Lokacija Občina Piran
RKD št. 28337 (opis enote)[2]

Seča (italijansko Sezza) je razloženo, večinoma urbanizirano naselje v Občini Piran, ob Piranskem zalivu. H kraju spadata tudi zaselka Nožed in Paderno.

Naselje se nahaja na istoimenskem polotoku med Lucijo in Krajinskim parkom Sečoveljske soline, ter na pobočjih zahodnih obronkov flišnatega Šavrinskega gričevja, ki se iz priobalne ravnice dviga proti notranjosti Istre. Jedro naselja se nahaja ob kanalu sv. Jerneja, pod magistralno cesto G2-111 (Koper-Sečovlje), ki povezuje Lucijo s Sečovljami. Južno mejo naselja predstavljajo Sečoveljske soline, severno mejo (na drugi strani polotoka) pa območje nekdanjih Lucijskih solin, kjer danes stoji Marina Portorož.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Seča se je po lokalni cerkvi do leta 1958 imenovala Sveti Jernej [3] (italijansko San Bartolo), ko so ime naselja spremenili v Seča. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jerneja del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[4][5][6]

Lokalna podružnična triladijska cerkev z ločenimi stebri v naselju je posvečena sv. Jerneju in spada v župnijo Sečovlje. Cerkev se na tej lokaciji omenja se že leta 1417, verjetno pa je starejša cerkev na tem mestu stala že pred tem.

Ekonomske aktivnosti[uredi | uredi kodo]

V naselju je v minulem stoletju deloval industrijski obrat za predelavo soli, začimb in kave, v okviru živilskoindustrijskega podjetja Droga. Pomemben vir zaslužka so še vedno pridelava zgodnjih vrtnin, oljkarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Forma Viva, na položnem vrhu ob koncu polotoka Seča se na prostem v oljčnem gaju nahaja razstava monumentalnih kiparskih del izpod rok domačih in tujih umetnikov v istrskem kamnu, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28337". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC
  4. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  6. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, DZS, (COBISS)
  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož Poimenovanja Piranskega zaliva, Založba ZRC, 2014, ISBN 978-961-254-701-1(COBISS)
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Seča v Wikimedijini zbirki