Seča
Seča Sezza Sveti Jernej (do 1958) | |
|---|---|
 | |
  Seča Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°29′53.12″N 13°36′31.83″E / 45.4980889°N 13.6088417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina |  Piran |
| Površina | |
| • Skupno | 3,11 km2 |
| Nadm. višina | 64,2 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 1.292 |
| • Gostota | 420 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6320 Portorož |
| Zemljevidi | |
Seča - Naselje | |
| Lega | Občina Piran |
| RKD št. | 28337 (opis enote)[2] |
Seča (italijansko Sezza; do leta 1958 Sveti Jernej,[3] italijansko San Bartolomeo) je razloženo, večinoma urbanizirano obmorsko naselje na istoimenskem polotoku v Občini Piran na Primorskem. K naselju spadata tudi zaselka Nožed in Paderno.
Naselje je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[4]
Ime
[uredi | uredi kodo]Do leta 1958 se je naselje imenovalo »Sveti Jernej« po zavetniku domače cerkve. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1958 je bilo naselje preimenovano v »Seča« po polotoku.[5][6][7][3]
Lega
[uredi | uredi kodo]Naselje je na istoimenskem polotoku med Lucijo in Krajinskim parkom Sečoveljske soline, ter na pobočjih zahodnih obronkov flišnatega Šavrinskega gričevja, ki se iz priobalne ravnice dviga proti notranjosti Istre.
Jedro naselja je ob kanalu sv. Jerneja, pod glavno cesto G2-111 (Koper–Sečovlje), ki povezuje Lucijo s Sečovljami. Južno mejo naselja predstavljajo Sečoveljske soline, del severne meje z Lucijo (na drugi strani polotoka) pa območje nekdanjih Lucijskih solin, kjer danes stoji Marina Portorož. Del naselja se razteza tudi čez glavno cesto G2-111 (Koper–Sečovlje), v dolino med Parecagom in Vinjolami, ki se z zatrepom končuje pod vasjo Malija.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V naselju je v minulem stoletju deloval industrijski obrat za predelavo soli, začimb in kave, v okviru živilskoindustrijskega podjetja Droga. Pomemben vir zaslužka so še vedno pridelava zgodnjih vrtnin, oljkarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo ter čedalje bolj turizem.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
- Lokalna triladijska cerkev z ločenimi stebri je posvečena sv. Jerneju in je podružnična cerkev župnije Sečovlje. Je ena od dveh še ohranjenih nekdaj številnih solinarskih cerkva, ki so jih dali zgraditi solinarji v bližini solin, za potrebe opravljanje opoldanskih bogoslužij med vsakoletno solinarsko sezono, ki je trajala od 23. aprila (praznik sv. Jurija) do 24. avgusta (god sv. Jerneja). Cerkev se na tej lokaciji omenja že 1417, verjetno pa je starejša cerkev na vrhu polotoka stala že pred tem. Koprski škof Paolo Naldini v svojem Cerkvenem krajepisu namreč navaja, da je nekdanjo cerkev sv. Marije v Seči (od katere danes ni sledov, znana pa je lokacija) 14. aprila 1320 posvetil Tomaž Contarini.
- Forma Viva, na položnem vrhu ob koncu polotoka Seča je na prostem v oljčnem gaju razstava monumentalnih kiparskih del v istrskem kamnu, domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.
- Kanal svetega Jerneja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28337«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Naldini Paolo, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS)
- Černe, Andrej (1997). Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS d.d. COBISS 72111104. ISBN 86-341-1719-7.
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož (2014). Poimenovanja Piranskega zaliva. Založba ZRC, Ljubljana. COBISS 273985280. ISBN 978-961-254-701-1.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
.jpg) | ||
Naselja so razvrščena od severa proti jugu. | ||
| Naselja |  | |
|---|---|---|
| Znamenitosti | ||
| Osebnosti | ||
