Obalno-kraška statistična regija
.png)
Obalno-kraška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Obalno-kraška statistična regija v besedi
[uredi | uredi kodo]Obalno-kraška statistična regija je s površino 1.043 km2 četrta najmanjša. Sestavlja jo 8 občin. Spada v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Največje urbano središče je Koper.
Obsega 5,1 % površine Slovenije
Obalno-kraška statistična regija se po površini uvršča takoj za koroško, od te je manjša za 2 km2. V obalno-kraški regiji je leta 2024 živelo okoli 6 % prebivalcev Slovenije, enako kot v goriški. S 114 prebivalci na km2 je bila četrta najgosteje poseljena regija.
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev je v 2024 znašala 45,7 leta. Višji vrednosti sta imeli le pomurska (46,9 leta) in goriška (45,9 leta), povprečje za Slovenijo pa je bilo 44,3 leta. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 13,4 % in je bil drugi najmanjši, medtem ko je bil delež prebivalcev, starih 65 let ali več, s 23,9 % tretji največji. Regija je izstopala po enakem deležu moških in žensk (po 50 %) in skoraj enakem številu; med 119.283 prebivalci regije je bilo žensk 13 več kot moških. V preostalih regijah so razlike večje; največjo so imeli v primorsko-notranjski, kjer je bilo moških za skoraj 7 % več kot žensk.
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil tako kot v vseh preostalih regijah negativen (–3,5), skupni selitveni prirast pa tretji najvišji, znašal je 7,1. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila tu in v osrednjeslovenski najvišja (30,5 leta), povprečna starost žensk ob rojstvu vseh otrok pa druga najvišja, znašala je 31,6 leta. Največji je bil tudi delež žensk, ki so rodile pri starosti 35 let ali več (27,2 %). Celotna stopnja rodnosti (povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (15–49 let)) je bila v tej regiji najnižja in je znašala 1,3. Delež otrok, rojenih neporočenim staršem, je bil tu najmanjši, 48,5-odstoten. Delež prezgodnje umrljivosti, tj. delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je znašal 12 % in bil tako drugi najmanjši. Regija je imela največji delež razvezanih prebivalcev, 8,6 % oz. za 3 odstotne točke več kot v koroški, kjer jih je bilo najmanj.
Obalno-kraška regija je izstopala po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci. Znašal je 15,7 %, kar je bilo za skoraj 1 odstotno točko več kot leto prej ter štirikrat toliko kot v pomurski, kjer je bil delež najmanjši (3,5 %). Tako je bilo tu največje število priseljenih državljanov iz tujine na 1.000 prebivalcev (22,5) in tudi odseljenih v tujino (13,7 na 1.000 prebivalcev).
V vrtce je bilo vključenih 81,8 % otrok, starih 1–5 let, tj. skupaj s posavsko najmanjši delež med regijami. Delež prebivalcev (25–64 let) z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil 32,8-odstoten in četrti največji, vendar pod povprečjem v Sloveniji (33,8 %). Ta in pomurska regija sta imeli najmanjše število študentov na 1.000 prebivalcev (29).
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti v 2024 je bila s 70,0 % enaka slovenskemu povprečju, stopnja anketne brezposelnosti pa z 2,3 % tu najnižja. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,9 % odhajalo na delo drugam, največ (60,5 %) v osrednjeslovensko regijo, sledila je goriška (14,5 %).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je znašala 1.472 EUR (za 54 EUR oz. 4 % manj od slovenskega povprečja) in je bila četrta najvišja med regijami.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v tej regiji drugi največji; znašal je 28.944 EUR in je bil za 9 % manjši od slovenskega povprečja. Regija je ustvarila 5,1 % bruto dodane vrednosti v državi. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je tukaj znašal 16.314 EUR in je bil drugi najmanjši med regijami. Od državnega povprečja (17.066 EUR) je bil manjši za približno 4 %.
Tu je delovalo okoli 15.900 podjetij. Posamezno je zaposlovalo povprečno najmanj oseb na podjetje med regijami (3,1).
Kakovost življenja
Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), tj. enako slovenskemu povprečju.
Regija je imela najvišjo stopnjo tveganja revščine. Z dohodki, manjšimi od praga tveganja revščine, je živelo 19,5 % oseb. To je bilo za 6,3 odstotne točke več od povprečja v državi ter dvakrat toliko kot v osrednjeslovenski z najmanjšim deležem. Prav tako je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti – znašal je 20,4 %, kar je bilo za 6 odstotnih točk več od slovenskega povprečja. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je znašala 9,8 %, enako kot v savinjski. Delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob, upoštevajoč število članov gospodinjstva, je bil tako manjši od slovenskega povprečja (10,6 %).
Regija je imela skupaj z goriško najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,4).
Tako po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (616) kot po njihovi povprečni starosti (11,8 leta) se je ta regija uvrstila na četrto mesto.
Okolje
V tej regiji je nastalo 570 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je pomenilo tretjo največjo količino na regijski ravni. Po drugi strani so jih tu ločeno zbrali najmanj, 63,5 %. Iz javnega vodovoda je bilo gospodinjstvom dobavljeno okoli 37 m3 vode na prebivalca, kar je bilo rahlo nad slovenskim povprečjem (okoli 36 m3).
Priljubljena med turisti
Obalno-kraška je imela leta 2024 tretje največje število prihodov (približno 1.097.100) in drugo največje število prenočitev turistov (okoli 3.345.000). Med domačimi gosti je bila ta regija najbolj priljubljena, v njej so našteli nekaj manj kot četrtino vseh prihodov in nekaj več kot četrtino vseh prenočitev.
Sestavlja jo 8 občin
Skoraj polovica prebivalcev te regije je na sredini leta 2024 živela v občini Koper. Ta se je po številu prebivalcev s 54.220 občani uvrščala na četrto mesto v državi. Najmanjša v regiji in druga najmanjša v državi je bila z 8 km2 občina Ankaran, še manjšo površino je imela le občina Odranci (7 km2) v pomurski regiji. Izola je bila s 578 prebivalci na km2 na začetku leta 2024 tretja najgosteje poseljena občina v Sloveniji. [1]
Obalno-kraška statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 1.043 | Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 114,2 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 119.283 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 45,7 | |
| Naravni prirast, 2024 | −419 | Delež prebivalcev, starih 0−14 let (%), 1. 7. 2024 | 13,4 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 10.183 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 23,9 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 4.151 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | −3,5 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 3.481 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 7,1 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 52.380 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 3,5 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 42.769 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 12,8 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 5.807 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 32,8 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.296,72 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 70,0 | |
| Število podjetij, 2024 | 15.902 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,5 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 3.453 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 28.944 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 15.617 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,4 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 1.097.116 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 616 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 3.344.900 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 455 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT [2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||
