Bertoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bertoki
Bertoki is located in Slovenija
Bertoki
Bertoki
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′40.33″N 13°46′0.76″E / 45.5445361°N 13.7668778°E / 45.5445361; 13.7668778Koordinati: 45°32′40.33″N 13°46′0.76″E / 45.5445361°N 13.7668778°E / 45.5445361; 13.7668778
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 2,33 km2
Nadmorska višina 25,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 975
 • Gostota 420 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6000 Koper
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Bertoki (italijansko Bertocchi) so obmestno naselje v Mestni občini Koper.

Bertoki ležijo na položnem valovitem pobočju, ki se spušča od Čežarjev proti morju, ob cesti Koper - Trst. V okolici so ugodne razmere za poljedelstvo in sadjarstvo, kmetujejo pa predvsem starejši. Na ravnici ob morju so bile do 1. svet. vojne soline.

V vasi je tudi cerkev Marijinega Vnebovzetja, z 29 m visokim zvonikom, ki nedvomno kaže beneške vzore.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 2. polovici 8. stoletja je Istra prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v Nemško cesarstvo, po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Koprom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Koper je leta 1279 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Nekdaj so koprske soline segale prav do vasi, ki je v 18. stoletju nosila ime Lazaretto, ime Lazaret še danes nosi osredni del vasi s cerkvijo. Brez dvoma po tamkajšnji veliki zgradbi, v kateri je bila za časa Benečanov vojaška bolnišnica, po letu 1797 pa rezidenca koprskih plemiških rodbin.

Glavni članek: Beneška republika.

Po propadu je Istra za kratek čas spadala pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.

Glavni članek: Ilirske province.

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterlooju je Istra po določbah Dunajskega kongresa ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, ter med 2. svetovno vojno so bili Bertoki s preostalo slovensko Istro v okviru Italije, po vojni, med letoma 1945 in 1954 pa del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z londonskim memorandumom iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskim sporazumom, ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]