Grintovec, Koper
Grintovec | |
|---|---|
  Grintovec Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°30′7.75″N 13°41′37.82″E / 45.5021528°N 13.6938389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 2,76 km2 |
| Nadm. višina | 218,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 131 |
| • Gostota | 47 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6274 Šmarje |
| Zemljevidi | |
Grintovec (pod Italijo Montetoso) je naselje v Mestni občini Koper, ki spada v Krajevno skupnost Šmarje in ima poštno številko 6274 Šmarje. Leži v Slovenski Istri, približno 3 km jugozahodno od Šmarij.
Naselje ima nekaj deset prebivalcev (po zadnjem štetju približno 60–70).
Zaselka Grintovec in Kaverljag sta v preteklosti tvorila enotno naselbino z imenom Cauriago, kot je zapisano že v virih iz leta 1582. Tržaški zgodovinar Pietro Kandler navaja, da ime izvira iz latinskega Caprianum (iz capra – koza). Koprski škof Paolo Naldini je ob koncu 17. stoletja zapisal, da je bilo območje poraslo z gozdom in oljkami.
Kapelica svetega Janeza Krstnika
[uredi | uredi kodo]
V drugi polovici 16. stoletja se omenja cerkev svetega Ivana in Pavla, ki je stala na jugo-zahodnem obrobju Kaverljaga. Cerkev je bila vrisana na zemljevidu Istre iz 1805 leta. Cerkev so kmalu zatem porušili Napoleonovi vojaki, ki so na tem območju gospodovali med letoma 1806 in 1813.
V spomin na nekdanjo cerkev je bila pred prvo svetovno vojno zgrajena kapelica z lesenim, starodavnim kipom svetega Janeza Krstnika (v ljudskem izročilu imenovanega tudi sv. Ivan). Po pripovedovanju domačinov naj bi ta kip nekoč stal prav v omenjeni cerkvi. Kapela, danes stara že več kot sto let, je bila leta 1998 obnovljena in dopolnjena z nadstreškom.
Vsako leto 24. junija, na god svetega Janeza Krstnika, Župnija Šmarje pripravi krajši obred s petimi litanijami, ki se ga udeleži večina vaščanov. Dogodek ima pomen vaškega praznika – šagre prebivalcev Grintovca in Kaverljaga.
Perišče
[uredi | uredi kodo]
Vaško perišče je bilo zgrajeno leta 1958 in je danes dragocen del kulturne dediščine. Spominja na čase, ko je bilo pranje perila skupno opravilo ter pomemben del vsakdana in družabnega življenja vasi.
Pred uvedbo vodovoda so prebivalci Grintovca, kot drugod po Istri, izkoriščali lokalne izvire. Ti so zagotavljali pitno vodo, napajanje živine in možnost pranja perila. Perišče na Grintovcu je zgrajeno iz kamna, ima dve koriti za pranje in dve za splakovanje, nad njim pa je enokapna streha, ki je omogočala uporabo tudi ob slabem vremenu. Vodo so dovajali po cevi iz bližnjega izvira.
Perišče je bilo mnogo več kot le gospodarski prostor – bilo je srečevališče vaščank. Tu so se pogovarjale, si izmenjevale novice, včasih tudi zapele. Z izgradnjo vodovodov v 80. letih 20. stoletja (1984), je perišče izgubilo prvotni pomen. Vodo so ljudje dobili bliže domu, skupno pranje pa je počasi zamrlo. Marsikatero perišče je bilo zapuščeno in pozabljeno, nekatera pa so obnovljena in ohranjena kot kulturna dediščina. Perišču je bila leta 2013 v celoti zamenjana streha in je danes na Grintovcu spomenik vsakdanjega življenja in skupnosti.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14414«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
