Sočerga
Sočerga | |
|---|---|
 | |
  Sočerga Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°27′52.78″N 13°53′35.89″E / 45.4646611°N 13.8933028°EKoordinati: 45°27′52.78″N 13°53′35.89″E / 45.4646611°N 13.8933028°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 2,61 km2 |
| Nadm. višina | 301,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 56 |
| • Gostota | 21 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6272 Gračišče |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Sočerga ital. San Qirico je naselje v Slovenski Istri[2], ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Vas, sestavljena iz dveh ločenih zaselkov, stoji na prevalu med Sočersko valo na severu in zgornjim tokom potoka Reke na jugu, ob cesti, ki vodi od Gračišča proti Buzetu (Hrvaška), v skrajnem jugovzhodnem delu Šavrinskega gričevja. Vzhodno od vasi je bil, do vstopa Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje, ko je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena,[3] mednarodni mejni prehod s Hrvaško.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Vasica se v pisnih virih prvič pisno omenja leta 1028, ko jo je svetorimski cesar Konrad II. Nemški podelil oglejskim patriarhom, kasneje pa z imeni: sv. Siro, sv. Sirico, sv. Quirico oz. sv. Kvirik.
Naravne in zgodovinske znamenitosti[uredi | uredi kodo]
Vzhodno od vasi, na travnati planoti vzpetine Gradec (410 mnm) so ohranjeni okopi prazgodovinskega, histrsko-keltskega kašteljerja, na pokopališču pa srednjeveška cerkev sv. Kvirika, zanigradskega tipa, pokrita s kamnitimi škrlami, s prizidanim zvonikom.
Istrsko ostenje[uredi | uredi kodo]
Kraški rob, tudi Istrsko ostenje, ki se vleče od doline Glinščice nad Črnim Kalom in Podpečjo naprej proti Gračišču ter Sočergi, se konča v hrvaškem delu Istre. Pri Sočergi je narava izoblikovala izjemne stvaritve, kot so spodmoli (imenovani tudi Ušesa Istre ali Istrijanska uha), naravni most, skalne osamelce, pod Peraji pa do 8 metrov visok slap Veli Vir, ki se ob deževju izliva v tolmun. Med temi naravnimi stvaritvami je posebej zanimiv spodmol, pod katerim se nahaja 40 metrov dolga jama, imenovana po Svetem Kviriku.
Naravni most pri Sočergi
Spodmoli pri Sočergi
Spodmoli pri Sočergi
Slap Veli Vir
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin" (pdf). Pridobljeno 15. marec 2022.
- ↑ Policija [1]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. ISBN 88-85289-67-3.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. ISBN 961-91468-1-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Uradni slovenski turistični informacijski portal: Sočerga
