Marezige

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marezige
Marezige is located in Slovenija
Marezige
Marezige
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°30′32.52″N 13°47′45.83″E / 45.5090333°N 13.7960639°E / 45.5090333; 13.7960639Koordinati: 45°30′32.52″N 13°47′45.83″E / 45.5090333°N 13.7960639°E / 45.5090333; 13.7960639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 4,23 km2
Nadmorska višina 224,3 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 518
 • Gostota 120 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6273 Marezige
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Marezige so naselje v Mestni občini Koper.

Marezige danes[uredi | uredi kodo]

Marezige ležijo nad Vanganelsko dolino, na nadmorski višini 283 m. Marezige so razvlečeno naselje, ki je od Kopra oddaljeno 10 km. Kmetijsko razvita vas se je danes že industrializirala; domačini intenzivno obdelujejo vinograde in so predvsem znani, kot večina Primorja, po vinu refošk in malvazija, ukvarjajo pa se tudi z oljarstvom, za razliko od nekdaj, ko so se ukvarjali z živinorejo in mlekarstvom.

V Marezigah delujejo tudi različna društva, kot so športno, lovsko in turistično društvo. Poleg refoška so Marezige znane tudi po svojem Pihalnem orkestru Marezige.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime Marezige izvira iz latinske besede »mara«, kar govori o zgodnji poselitvi teh krajev.

Občina Marezige je bila ustanovljena 24. avgusta 1898 in je spadala pod deželo Istro. Obsegala je tri katastrske občine: Marezige, Truške in Boršt. Marezige je bila občina z razgibanim kulturnim in političnim življenjem. Imeli so svojo čitalnico, kjer so prebirali časopise, ki jih niso smeli odnašati domov. Ker je čitalnica knjige tudi naročala in jih hranila, je nastala tudi knjižnica.

Prirejali so veselice in družabne večere z bogatim kulturnim programom. Ustanovili so tudi pevski zbor in imeli svoje lovsko društvo. Začetke organiziranega kulturnega delovanja Marezig sta nato nadaljevali društvo Neodvisnost in godba na pihala, katere delovanje se je ohranilo do danes.

Gospodarski razvoj Marezig je bil podkrepljen tudi z ustanovitvijo hranilnice in posojilnice. Razvoj je zajel tudi šolstvo. V Marezigah je bila ustanovljena enorazredna ljudska šola, zaradi naraščanja števila učencev pa so kmalu začeli z gradnjo nove šole. Ves ta razvoj je pretrgal začetek prve svetovne vojne leta 1914, ko je bilo v državi razglašeno vojno stanje. Vojna je zamrla delovanje društev.

Po prvi svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Po končani vojni, ko je razpadlo avstrijsko cesarstvo, je Istro zasedla italijanska vojska. Slovencem oblast ni bila naklonjena, preganjali so vidne narodne osebnosti, prepovedali zborovanja, zaprli slovenske šole. Takrat je te kraje zajela narodna prebuja in Marezige so postale trdnjava slovenstva. Prebivalci Marezig, ki so do prve svetovne vojne doživljali skokovit razvoj, niso mogli prenašati izzivanj in poniževanj mladih fašistov. Na dan volitev 15. maja 1921 je skupina fašistov iz Kopra ponovno prišla izzivat in žalit domačine. Zgodil se je nepričakovan dogodek. Marežgani so se odločno uprli fašizmu in postali eni izmed prvih antifašistov, ki so prepoznali nevarnost, ki je čez 20 let pripeljala do druge svetovne vojne. Bil je pravi upor proti nastajajočemu fašizmu v Evropi.

V spomin na ta pomemben dogodek Mestna občina Koper praznuje svoj občinski praznik. V Marezigah pa je osnovna šola dobila ime po Ivanu Babiču-Jagru, ki je bil voditelj upora.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Križa v Marezigah.

Slovenska Istra, in s tem tudi Marezige, je v drugo svetovno vojno vstopila kot del italijanske države. V vojsko so bili poklicani vsi možje in fantje. Položaj Primorske se je spremenil leta 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenije, ki se je povezala z odporniškim gibanjem proti fašizmu na Primorskem.

Največja prelomnica v zgodovini slovenske Istre je bila kapitulacija Italije. Prebivalci slovenske Istre so se pridružili vstaji, ki je zajela Primorsko, in tako je nastala prva slovenska istrska brigada. Leta 1943 so v Marezigah ustanovili partizansko šolo, kjer so po dvajsetih letih spet poučevali v slovenščini. V oktobrski ofenzivi leta 1943 so Nemci poskusili uničiti odporniško gibanje. Domačini se niso mogli kosati z nemško vojsko. Sledili so požigi hiš, vasi, usmrtitev talcev.

Po kapitulaciji Nemčije maja 1945 je prišlo do osvoboditve. Vojna je pustila za seboj veliko razdejanje, zato so v Marezigah ustanovili obnovitveno zadrugo. Obnova je potekala z udarniškim delom. Leta 1949 je bila obnovljena osnovna šola. Po vojni se je ponovno okrepila kulturna dejavnost, še posebno domača godba na pihala.

Povojna leta[uredi | uredi kodo]

Današnja podoba Marezig je sad dolgoletnega in postopnega dela in razvoja. Med letoma 1948 in 1949 so dobili elektriko, kar pa ni ustavilo odseljevanja iz vasi v mesto. Kmetje so opuščali svoje kmetije za delo v mestu. Velik preobrat je bil, ko so posodobili cesto in ko je pritekla voda iz Rižanskega vodovoda. Od takrat dalje se je življenje v Marezige začelo vračati, tako danes v Marezigah skupaj z zaselki živi 410 prebivalcev. Od tega je 201 moških in 209 žensk, v 124 družinah ter 144 stanovanjskih stavbah.

Pihalni orkester Marezige[uredi | uredi kodo]

V letu 2006 je Pihalni orkester praznoval 100. obletnico svojega delovanja. Marežganska godba, ki se danes imenuje Pihalni orkester KD Marezige, velja za majhno zgodovino tega kraja.

Med instrumenti je včasih obvladoval trombon, danes pa pozavna. Godbo na pihala vodi Boris Babič, navdušen glasbenik, učenec koprskega skladatelja, glasbenega pedagoga in nekdanjega ravnatelja Glasbene šole v Kopru gospoda Vladimirja Lovca, ki je odgovoren, da se je godba prilagodila današnjim časom. V Pihalnem orkestru Marezige ob dedkih pihajo celo vnuki, saj je značilno, da je skoraj vsak Marežgan ali prebivalec sosednje vasi Babiči tako ali drugače vključen v godbo.

Godba je prvič omenjena 19. julija 1906, ko je igrala na predvolilnem shodu v Marezigah. Prvi učitelj je bil Karel Mahnič, ki je vodil tudi pevski zbor. Po že omenjenem dogodku leta 1921 je bilo delovanje pevskega zbora onemogočeno. Nova oblast je dopustila le delovanje godbe na pihala in cerkvenega pevskega zbora. Zato da je godba smela delovati, je morala vedno igrati na sprejemu kakega pomembnega predstavnika italijanske oblasti, v zameno pa so smeli igrati na zabavah in veselicah.

Leta 1924 jim je takratna oblast, ker godbeniki niso bili člani fašistične stranke, prepovedala igrati na pustnem plesu. Po drugi svetovni vojni je godbo vodil Mirko Kocjančič. Leta 1986 so ustanovili godbeno šolo in s tem se je število godbenikov povečalo. Boris Babič je leta 1991 ustanovil Mladinski pihalni orkester, ki se je novembra 1992 združil s Pihalnim orkestrom Marezige, in s tem se je odprlo novo poglavje v delovanju orkestra.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • V vasi je v letih od 1899 do 1903 živel ustanovitelj hranilnice in posojilnice ter Narodne zveze v slovenski Istri Andrej Munih.
  • V Marezigah se je leta 1943 rodila g. Nelda Štok Vojska, kjer še danes živi in dela. Napisala je številne knjige za odrasle in otroke, ki pripovedujejo o preteklosti in sedanjosti Šavrinje in njenih vasi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • V Marezgah godmo vre stu let: zbornik ob stoletnici pihalnega orkestra Marezige. 2006. 1 natis. Marezige: Kulturno društvo Marezige. ISBN 10-961-91921-0-9
  • Grča, Dušan (2006): Sto let marežganskih vezi z godbenimi notami. Delo, 12. maj. Let. 48, št. 107, str. 6. ISSN 0350-7521
  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6