Gračišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gračišče
Gračišče is located in Slovenija
Gračišče
Gračišče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°30′9.46″N 13°52′26.42″E / 45.5026278°N 13.8740056°E / 45.5026278; 13.8740056Koordinati: 45°30′9.46″N 13°52′26.42″E / 45.5026278°N 13.8740056°E / 45.5026278; 13.8740056
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 3,43 km2
Nadmorska višina 296,1 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 246
 • Gostota 72 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6272 Gračišče
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gračišče - Vas
Lokacija Mestna občina Koper
RKD št. 1308 (opis enote)[2]

Gračišče je naselje v Mestni občini Koper.

Gračišče je ena od vasi v slovenski Istri, do katere se lahko pride iz Movraža, Sočerge, Belega kamna oz. Sv. Antona in Kubeda. Skozi vas teče prometnica Koper-Buzet. Vas je od Kopra oddaljena 21 km. Na spodnji strani vasi se razprostira gračiška vala, ki jo z vseh strani obdajajo gričevja, kot so: Brgod, Drevje, Pićine, Kadenje, Griža, Likavec, Kamiščica.

Nastanek in klima[uredi | uredi kodo]

Površje Gračišča je nastajalo že pred 40 milijoni let. Prišlo je do tektonskega delovanja, površje se je dvigalo in nagubalo, morje pa odteklo in nastala je luskasta zgradba.

Zimske temperature so okoli 2 °C in 3 °C, povprečne poletne pa okoli 25 °C. Padavin je dokaj veliko (predvsem pozimi in jeseni), približno 1300 mm. V zimskem času zapade tudi do 3 cm snega, redki pa sta sodra in toča. Pogosta pa je burja.

Poselitev in prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Stari del vasi je gručasto naseljen, prevladujejo stare, kamnite hiše. Stari del leži v zgornjem delu vasi - pod gričevji, novejši del pa ob prometnici Koper-Buzet.

Na hribu Lačna, ki se razprostira vzdolžno nad vasjo, so si naši predniki zgradili gradišča. 1 km od vasi - na Brežcu naj bi bil v srednjem veku tudi grad, kot pričajo ostanki strešnikov.

Vaščani so se nekoč preživljali s kmetijstvom. Šavrinke (žene iz Istre, zamenjavale so blago za blago) so v Trst z osli nosile jajca, poljske pridelke, sadje,… Na sejmih so prodajali živino, eden je bil tudi v Gračišču.

Najpogostejša priimka v vasi sta Franca in Babič.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
št. prebivalcev 115 122 167 146 141 149 145

Lega[uredi | uredi kodo]

Gračišče je središčna vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. Leži med hriboma Lačna (451 m) in Grižo (346 m) na severnem robu suhe doline Gračiške vale.

Staro vaško jedro je od ceste Kubed–Buzet nekoliko odmaknjeno, skrito od pogledov iz glavne ceste. Kraško polje se od vasi razteza naprej proti Smokvici in Movražu. To dolino oziroma 'valo', kot ji pravijo domačini, so v preteklosti rabili za pašnike in njive. Vinogradov je malo, ti se nahajajo le v zavetnih legah, skriti pred ostrimi sunki burje.

Gračišče danes[uredi | uredi kodo]

Vas je strnjeno pozidana, hiše so grajene iz belega kraškega kamna, stene pročelij so v večini, tako kot priliči Istri, neometane. V novem delu vasi je nekaj novih hiš, tu je tudi Osnovna šola Istrskega odreda - Gračišče, v stavbi Zadružnega doma pa sta še pošta in trgovina. Vas ima tudi svojo gostilno.

Cerkev sv. Miklavža[uredi | uredi kodo]

Cerkev v Gračišču je posvečena sv. Miklavžu. Zgrajena je bila v letu 1784, 1995. leta pa je bila obnovljena. V zvonik, čigar urni mehanizem še vedno obstaja, je vzidana plošča z napisom v glagolici in cirilici. Ta pomemben napis na vaškem zvoniku, ki ga je postavila Gračiška občina ob pomoči župana in starešin, nam govori, da je bilo Gračišče že leta 1876 samostojna občina.

Kultura[uredi | uredi kodo]

V vasi delujeta dve društvi; »Šavrini in anka Šavrinke« ter Turistično, športno in kulturno društvo »Sv. Miklavž«. Društvo skrbi za urejenost in prepoznavnost kraja, kulture in vaških običajev. Vas Gračišče praznuje dva vaška praznika: prvo nedeljo v juliju je šagra[3] in 6. decembra Sv. Miklavž. Ponovno je bil uveden tudi praznik »otave«, ki ima sedaj dodano ime »praznik šparinge«. Praznuje se osmi dan po veliki noči, ko je v Gračišču tudi ples, praznovanje pa poteka tudi drugo nedeljo po veliki noči.[navedi vir]

Leta 1615 so Gračišče požgala avstrijska vojska v boju proti Benečanom. Leta 1943 pa so Nemci požgali celotno vas. 1965. leta so v vasi odkrili spomenik žrtvam NOB.

Osnovna šola Istrskega odreda Gračišče[uredi | uredi kodo]

Do leta 1955 so otroci obiskovali osnovno šolo v sosednji vasi - Kubedu. Šola je bila pri cerkvi sv. Florjana. Po drugi svetovni vojni so jo požgali Nemci.

Leta 1952 so šolo pričeli graditi v Gračišču. Najprej so jo želeli poimenovati po Gračiškem bocu Tonetu Franci, kasneje pa so si premislili in jo poimenovali OŠ Istrskega odreda Gračišče.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Znana oseba iz Gračišča je Marija Franca, ljudska pripovednica, poznana po svojih »štorijah«, zapisanih v knjigi »Šavrinke I,II,III«. Zapisane prigode je doživljala na poti, ko je kot žena - Šavrinka hodila s svojim oslom po jajca v Istro in jih nosila prodajat v Trst. Na Gračiški šoli je vrsto let poučeval tudi pisatelj Marjan Tomšič, ki je napisal mnogo knjig z istrsko vsebino. Pri tem mu je pomagala predvsem Marija Franca, ki mu je svoje zgodbe pripovedovala. Tu je živel in ustvarjal tudi skladatelj Aldo Kumar, ki je priredil kar nekaj istrskih skladb in sodi danes med najpogosteje izvajane slovenske skladatelje.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1308". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Tradicionalno vaško praznovanje.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6