Buzet

Buzet
Naselje in občina
Zastava
Buzet Položaj Buzeta na Hrvaškem
Koordinati: 45°24′47″N 13°58′03″E
Država	Hrvaška
Županija	Istrska
Mesto	Buzet
Upravljanje
• Župan	Damir Kajin
Nadm. višina	87 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	1.721
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	52420 Buzet
Omrežna skupina	+385 (52)
Avtomobilska oznaka	PU
Spletna stran	www.buzet.hr

Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 2300 prebivalci (2025) in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad Buzet) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.

Lega

Buzet, staro naselje leži na griču nad reko Mirno v osrednjem delu severne Istre ob cesti, ki povezuje Slovenijo prek mejnega prehoda Sočerga s hrvaško avtocesto , novejše naselje pa raste ob vznožju vzpetine Fontana.

Zgodovina

V času rimskega imperija se je današnji Buzet imenoval Pinguentum. V srednjem veku je bilo naselje, ki je bilo v lasti oglejskih patriarhov in je v starih listinah prvič omenjeno leta 804, že utrjeno s fortifikacijami. Kasneje je mesto prehajalo v last raznih fevdalnih družin. Od leta 1421 je mesto z okolico pripadalo Beneški republiki, katere vladavina je trajala vse do leta 1797. V Drugi polovici 15. stoletja so ga večkrat oblegali Turki.

Po propadu Serenissime je Buzet skupaj s preostalo Istro za kratek čas spadal pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterloo-ju je Buzet po določbah Dunajskega kongresa ostal pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je bil s preostalo Istro v okviru Italije, vse do konca druge svetovne vojne, ko je postal del Jugoslavije, z razglasitvijo neodvisnosti Hrvaške leta 1991 pa hrvaško mesto.

Arhitektura

Današnjo podobo je mestece dobilo v času beneške vladavine. Tedaj so se gradile mestne utrdbe, na katere so se kasneje ponekod nadzidali stanovanjski objekti. Ohranjeno je dvoje mestnih vrat, glavna iz 1547 in severna iz 1592. Na terasi glavnega trga je v skalo izklesana ploščad, na kateri stoji 1784 obnovljena župnijska cerkev v kateri je, kakor tudi v Drugih cerkvah v Buzetu in okolici (sv. Juraj na vrhu mestnega griča, iz začetka 17. stol.; baročna cerkev sv. Ante; sv. Marije Magdalene iz 1325 in sv. Ivana iz 1634) veliko zanimivih cerkvenih predmetov in več slik naslikanih v beneških delavnicah v 17. in 18. stoletju. Tu stoji ohranjen tudi eden najlepših istrskih vodnjakov. V bližini Buzeta so odkrili tri zgodnjesrednjeveška pokopališča (langobardsko iz obdobja okoli leta 600 n. št.; bizantinsko iz 7. - 8. stol. in starohrvaško iz 9. -10. stoletja. V mestu je muzej z bogato arheološko, etnografsko in zgodovinsko zbirko. Zahodno od mesteca ob pritoku Mirne potoku Bračan na previsni skali stojijo ruševine enega najstarejših gradov in trdnjav v Istri grad Petrapilosa.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001	2021
422	458	545	565	590	571	2853	2638	709	614	651	853	1742	1854	1721	2339

Galerija slik

• 
• 
  Buzet, kolodvor
• 
• 
  Novi del mesta

Viri

• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
• Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem
• Stipan Konzul

Zunanje povezave

• www.buzet.hr Uradna stran občine Buzet