Buzet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Buzet 45°24′40″N, 13°58′10″E

Buzet
Buzet Istria.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 1721 (2001)
Mesto: Buzet
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Buzet (ital. Pinguente) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Lega[uredi | uredi kodo]

Buzet, staro naselje leži na griču nad reko Mirno v osrednjem delu severne Istre ob cesti, ki povezuje Slovenijo prek mejnega prehoda Sočerga s hrvaško avtocesto Autocesta A8.svg, novejše naselje pa raste ob vznožju vzpetine Fontana.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V času rimskega imperija se je današnji Buzet imenoval Pinguentum. V srednjem veku je bilo naselje, ki je bilo v lasti oglejskega patriarha in v starih listinah prvič omenjeno 804, že utrjeno s fortifikacijami. Kasneje je mesto prešlo v last raznim fevdalnim družinam. Od leta 1421 do 1797 pa so bili lastniki benečani. V drugi polovici 15. stoletja so ga večkrat oblegali Turki. Današnjo podobo je mestece dobilo v času beneške vladavine. Tedaj so se gradile mestne utrdbe, na katere so se kasneje ponekod nadzidali stanovanjski objekti. Ohranjeno je dvoje mestnih vrat, glavna iz 1547 in severna iz 1592. Na terasi glavnega trga je v skalo izklesana ploščad, na kateri stoji 1784 obnovljena župnijska cerkev v kateri je, kakor tudi v drugih cerkvah v Buzetu in okolici (sv. Juraj na vrhu mestnega griča, iz začetka 17. stol.; baročna cerkev sv. Ante; sv. Marije Magdalene iz 1325 in sv. Ivana iz 1634) veliko zanimivih cerkvenih predmetov in več slik naslikanih v beneških delavnicah v 17. in 18. stoletju. Tu stoji ohranjen tudi eden najlepših istrskih vodnjakov. V bližini Buzeta so odkrili tri zgodnjesrednjeveška pokopališča (langobardsko iz obdobja okoli leta 600 n. št.; bizantinsko iz 7. - 8. stol. in starohrvaško iz 9. -10. stoletja. V mestu je muzej z bogato arheološko, etnografsko in zgodovinsko zbirko. [1]

Galerija slik[uredi | uredi kodo]


Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
422 458 545 565 590 571 2853 2638 709 614 651 853 1742 1854 1721

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.
  2. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predloga:Mesta Hrvaske