Sveti Petar u Šumi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Sveti Petar u Šumi
Naselje in občina
Sveti Petar u Šumi.jpg
Zastava Sveti Petar u Šumi
Zastava
Sveti Petar u Šumi se nahaja v Hrvaška
Sveti Petar u Šumi
Sveti Petar u Šumi
Položaj Svetega Petra u Šumi na Hrvaškem
Koordinati: 45°11′07″N 13°51′41″E / 45.18528°N 13.86139°E / 45.18528; 13.86139
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaZastava Istarske županije.svgIstrska
Nadm. višina
326 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.011
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52404 Sveti Petar u Šumi
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stran[www.svpetarusumi.hr www.svpetarusumi.hr]

Sveti Petar u Šumi (ital. San Pietro in Selve) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Leži 10& km južno od Pazina, ob železniški progi Divača - Pulj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V kraju je deloval benediktinski samostan ustanovljen v 13. stoletju, ki so ga sredi 15. stoletja prevzeli pavlinci iz Čepića. Samostan je bil grajen v romanskem stilu, vendar je bil kasneje, v dobi renesanse preurejen. Pavlinci so samostan vodili vse do leta 1782, ko so morali kraj zapustiti. Samostansko, sedaj župnijsko enoladijsko cerkev sv. Petra in Pavla so po letu 1755 barokizirali v pavlinskem slogu. K bogati notranji opremi sodijo tudi orgle, zgrajene okoli leta 1770 v Ljubljani.

Nekateri hrvaški zgodovinarji menijo, da je Sv. Petar u Šumi rojstni kraj Hermana Koroškega (Dadić, Žarko: Herman Dalmatin = Hermann of Dalmatia = Hermannus Dalmata[1]).

}}
Circle frame.svg

Sveti Petar u Šumi, popis 1991.; skupaj: 999

  Hrvati 945 (94,59%)
  Italijani 2 (0,20%)
  neopredeljeni 2 (0,20%)
  region. opr. 49 (4,90%)
  neznano 1 (0,10%)

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
847 876 975 1039 1101 1267 1217 1184 1165 1173 1123 1057 999 999 1011

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]