Vrsar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Vrsar
Naselje in občina
Alter Hafen Vrasar.jpg

Zastava
Vrsar is located in Hrvaška
Vrsar
Vrsar
Položaj na Hrvaškem
Koordinati: 45°09′03″N 13°36′21″E / 45.15083°N 13.60583°E / 45.15083; 13.60583
Država Zastava Hrvaške Hrvaška
Županija Zastava Istarske županije.svgIstrska
Ustanovitev
Upravljanje
 • župan
 • zavetnik mesta
Nadmorska višina 31 m
Prebivalstvo (2001)
 • Skupno 1.872
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 52450 Vrsar
Omrežna skupina +385 (52)
Avtomobilska oznaka PU
Spletna stran www.vrsar.hr

Vrsar (italijansko Orsera) je istrsko naselje in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vrsar leži severno od Limskega kanala ob obalni cesti Poreč -Rovinj okoli 9 km južno od Poreča. Na koncu 50-meterskega pomola, ki stoji na obali maršala Tita, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 5s.

V kraju je marina - Marina Vrsar z globino morja do 14 m. Marina [1] ima 270 privezov in lahko sprejme jahte dolge do 25 metrov. Tu je tudi 35 tonsko dvigalo in servis za popravilo ladijskih motorjev. Na valobranu stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na okoliških vzpetinah (Martuzol, Jugovec in druge) so ostanki ilirskih zgradb. Od rimskega naselja Ursaria, ki je stalo na področju današnjega Vrsarja so vidni ostanki v pristanišču in njegovi okolici (skladišča, ter druge zgradbe, vodovod, ville rusticae).

V zgodnjem srednjem veku je bil Vrsar zgledno urejeno mesto v lasti poreškega škofa, ki je imel v Vrsarju svojo rezidenco. Od srednjeveških fortifikacij so ohranjena zahodna vrata, pri katerih je slikovita cerkvica sv. Marije iz 12. stol., ki spada v vrsto najpomembnejših romanskih zgradb v Istri.

Panorama Vrsarja
Panorama Vrsarja

Demografija[uredi | uredi kodo]

}}
Circle frame.svg

Vrsar, popis 1991.; skupaj: 1.624

  Hrvati 927 (57,08%)
  Italijani 92 (5,66%)
  Srbi 84 (5,17%)
  Jugoslovani 54 (3,32%)
  Albanci 21 (1,29%)
  Makedonci 17 (1,04%)
  Slovenci 17 (1,04%)
  Muslimani 16 (0,98%)
  Madžari 9 (0,55%)
  Romuni 4 (0,24%)
  Slovaki 4 (0,24%)
  Črnogorci 3 (0,18%)
  Čehi 2 (0,12%)
  Nemci 1 (0,06%)
  drugi 4 (0,24%)
  neopredeljeni 32 (1,97%)
  region. opr. 316 (19,45%)
  neznano 21 (1,29%)
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
773 852 1147 1499 1742 1709 1750 1826 1566 902 830 1115 1341 1624 1872

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]