Vrsar
Vrsar | ||
---|---|---|
Naselje in občina | ||
![]() | ||
| ||
Koordinati: 45°09′03″N 13°36′21″E / 45.15083°N 13.60583°E | ||
Država | ![]() | |
Županija | ![]() | |
Nadm. višina | 31 m | |
Prebivalstvo (2001) | ||
• Skupno | 1.872 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
Poštna številka | 52450 Vrsar | |
Omrežna skupina | +385 (52) | |
Avtomobilska oznaka | PU | |
Spletna stran | [www.vrsar.hr www.vrsar.hr] |
Vrsar (italijansko Orsera) je istrsko naselje in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Vrsar leži severno od Limskega kanala ob obalni cesti Poreč -Rovinj okoli 9 km južno od Poreča. Na koncu 50-meterskega pomola, ki stoji na obali maršala Tita, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 5s.
V kraju je marina - Marina Vrsar z globino morja do 14 m. Marina [1] ima 270 privezov in lahko sprejme jahte dolge do 25 metrov. Tu je tudi 35 tonsko dvigalo in servis za popravilo ladijskih motorjev. Na valobranu stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Na okoliških vzpetinah (Martuzol, Jugovec in druge) so ostanki ilirskih zgradb. Od rimskega naselja Ursaria, ki je stalo na področju današnjega Vrsarja so vidni ostanki v pristanišču in njegovi okolici (skladišča, ter druge zgradbe, vodovod, ville rusticae).
V zgodnjem srednjem veku je bil Vrsar zgledno urejeno mesto v lasti poreškega škofa, ki je imel v Vrsarju svojo rezidenco. Od srednjeveških fortifikacij so ohranjena zahodna vrata, pri katerih je slikovita cerkvica sv. Marije iz 12. stol., ki spada v vrsto najpomembnejših romanskih zgradb v Istri.
Demografija[uredi | uredi kodo]
Vrsar, popis 1991; skupaj: 1.624
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
773 | 852 | 1147 | 1499 | 1742 | 1709 | 1750 | 1826 | 1566 | 902 | 830 | 1115 | 1341 | 1624 | 1872 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. ISBN 978-961-92578-5-2.