Gračišće

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gračišće
A defence tower, Gračišće, Istria, Croatia.jpg
Gračišće - ostanki obrabnega stolpa
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 448 m
Število prebivalcev: 467 (2001)
Poštna št./pošta: 52403 Gračišće
Občina: Gračišće
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
}}
Circle frame.svg

Gračišće, popis 1991.; skupaj: 452

  Hrvati 309 (68,36%)
  Muslimani 11 (2,43%)
  Italijani 8 (1,76%)
  Jugoslovani 5 (1,10%)
  region. opr. 110 (24,33%)
  neznano 9 (1,99%)

Gračišće (ital. Gallignana) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Gračišće; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Lega[uredi | uredi kodo]

Gračišće je zgodovinsko in arhitekturno pomemben kraj. Leži v osrednji Istri ob cesti Pazin-Kršan-Vozilići- Plomin na nadmorski višini 448 m, jugovzhodno od Pazina, od katerega je oddaljen okoli 8 km.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Območje občine pokriva 61 km² in vsebuje sedem naselij (s številom prebivalcev):

  • Batlug - 142
  • Bazgalji - 233
  • Gračišće - 467
  • Jakačići - 152
  • Mandalenčići - 255
  • Milotski Breg - 113
  • Škopljak - 71

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina Gračišća in njegove okolice je slabo znana. Zaradi svoje ugodne strateške lege je bilo območje skoraj gotovo naseljeno in imelo pomembno vlogo tudi v bronaste in železne dobe. V Perunčevcu, Perunovcu, Osoju, Funčićih, Bazgaljiih so našli nekaj ostankov keramike, v Salamunišću je bil odkrit grob iz bronaste dobe. V železni dobi so Istro naselila ilirska plemena Histri (zahodna, južna in srednja Istra) in Liburni (v vzhodnem delu).

Po stoletjih oboroženih spopadov se je vojna med rimskim imperijem in Histri končala z padcem Nezakcija leta 177 pr. n. št.. Od takrat je bila Histria podvržena rimski nadvladi in vključena v deseto regijo Italije, ki jo je konec 3. stoletja nadomestila provinca Venetia et Histria. Notranje ozemlje Gračišća je ostalo omejeno med obalnimi kolonijami, vendar jim ni pripadalo. Čez čas je postala imperialna lastnina, v 3. stoletju pa je bila pod nadzorom uradnikov, ki so bili v Colonia Pietas Iulia Pola (današnja Pula). Strateški položaj Gračišća je postal pomembnejši med 3. in 4. stoletjem, potem ko so okoliški griči postali dobri obrambni položaji. Po letu 476 ko je propadlo Zahodno rimsko cesarstvo, je po 30 letih Justinijan I. obnovil vzhodno rimsko cesarstvo in bizantinski cesarji so vladali v Istri do leta 751.

V zgodnjem srednjem veku so razna barbarska plemena, kot so Avari in Langobardi, napadla Istro, vendar so ostala le za kratka obdobja, razen za Slovani, ki so se preselili iz Panonije in se naselili večinoma v notranjosti. Istra je postala del Francije pod Karlom velikim, čigar sin Carloman si jo je podredil leta 788. Od leta 803 je bilo območje vključeno v karolinško marko Furlanijo in Kraljevino Italijo.

Ko je nemški kralj Oton I. Veliki leta 952 osvojil Italijo, je združil Istro z veliko marko Verono pod njegovim bratom vojvodo Henrikom I. Bavarskem. Ko je njegov sin in naslednik cesar Oton II. ustanovil Koroško vojvodino leta 976 in jo dal Henriku III., je dodal tudi suzerenstvo nad jugovzhodnimi bavarskimi markami, vključno z Verono, Istro, Kranjsko in Štajersko. V 11. stoletju je bila ustanovljena Istrska marka pod jurisdikcijo Oglejske cerkve in več nemških fevdalnih družin, kot so grofje Andeški, so vladali kot vojvodina Meranija.

Leta 1199 se je Gračišće prvič omenjalo v pisnih virih kot Gallinianum. Od takrat dalje je obalna območja Istre postopoma osvojila Beneška republika, ki ji je pomagalo pomanjkanje osrednje oblasti cesarja Friderika II. in leta 1246 padec Staufovcev. Kljub temu so notranja ozemlja okoli Pazina (nemško Mitterburg) z Gračišćem obdržali cesarski goriški grofje in jih leta 1374 podedovali Habsburžani. V 14. in 15. stoletju je Gračišće postalo precej uspešno. Notranja Istra je stoletja ostala pod Svetim Rimskim cesarstvom do razpada leta 1806.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Župnija je bila ustanovljena okoli leta 1000. Urbar pazinske grofije iz 15. stoletja omenja svobodne kmete in plemiče s hrvaškimi priimki. Kraj je zanimiv po mestnem obzidju z mestnimi vrati iz 15. stoletja in deloma ohranjenem vogalnem srednjeveškem obrambnem stolpu iz leta 1500. Poleg mestnih vrat je v celoti ohranjena loža, zgrajena leta 1549. Na glavnem trgu so ostanki rezidence pićanskega škofa iz 15. stoletja, gotska cerkev svete Marije zgrajena leta 1425, palača družine Salamon, zgrajena leta 1549 in vrsta hiš iz 15. stoletja. V baročni triladijski župnijski cerkvi svetega Fumije, zgrajena leta 1769, hranijo leseno razpelo iz 13. stoletja. V ruševinah cerkve svetega Pangraca pa so ostanki fresk iz 15. stoletja.[1]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1648 1704 836 920 874 844 2395 2277 765 713 563 464 423 452 467

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hrvatska enciklopedija. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  2. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  • Gračaški zbornik; Zbornik radova sa Znanstvenog skupa Gračišće i okolica od prapovijesti do danas, u povodu obilježavanja 800. obljetnice prvog spomena imena Gračišća, Gračišće, 19. lipnja 1999; Library: KNJIŽNICA ACTA; Publisher: Skupština udruga Matice hrvatske Istarske županije; Gračišće: Poglavarstvo općine, Pazin, 2002. ISBN 953-96663-7-6
  • http://www.istra.hr/hr/dozivjeti_istru/povijest

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3. 
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]