Rovinj
Rovinj Rovigno | ||
---|---|---|
Naselje in občina | ||
![]() Rovinj | ||
| ||
Koordinati: 45°04′55″N 13°38′19″E / 45.08194°N 13.63861°E | ||
Država | ![]() | |
Županija | ![]() | |
Upravljanje | ||
• župan | Marko Paliaga | |
• zavetnik mesta | Sveta Evfemija | |
Površina | ||
• Skupno | 79 km2 | |
Nadm. višina | 10 m | |
Prebivalstvo (2011) | ||
• Skupno | 14.234 | |
• Gostota | 180 preb./km2 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
Poštna številka | 52210 Rovinj | |
Omrežna skupina | +385 (52) | |
Avtomobilska oznaka | PU | |
Spletna stran | [www.rovinj-rovigno.hr www.rovinj-rovigno.hr] |
Rovinj (italijansko Rovigno) je mesto in pristanišče na zahodni obali hrvaške Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr. spada tudi Rovinjsko Selo v njegovem zaledju (samo mesto jih ima vsaj 1000 manj) ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Občina Rovinj leži na tako imenovanem področju rdeče Istre (ital. terrarosa). Občina meji na severu z občinama Vrsar, s katero si deli Limski kanal in Sveti Lovreč, na jugu pa z občinama Bale in Kanfanar. Pred obalo leži »rovinjski arhipelag« v katerem je 22 otokov in otočkov. Največja med njimi sta Sveti Andrija in Katarina.
Stari del mesta Rovinj leži na polotoku. Rovinj ima dve pristanišči; severno, za tovorne ladje in južno, namenjeno ostalim plovilom. V Rovinju je znana pomorsko biološka raziskovalna postaja. V okolici so znana nahajališča boksitove rude. Poleg industrije (tobačna industrija in predelava rib), je Rovinj tudi pomembna turistična destinacija, znana tudi po naturizmu.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Predhodnik današnjega mesta je bil ustanovljen v poznem obdobju antike. Prvič pa se z imenom Ruvignio (Ruigno) omenja v začetku 13. stol., ko je od 1209 v lasti Oglejskega patriarha. Toda že 1283 pripada Benečanom. Mestni statut je bil sprejet 1531. Po padcu beneške države 1797 pripada mesto Avstriji. Od 1918 do 1943 fašistični Italiji. Po koncu druge svetovne vojne je priključen Jugoslaviji.
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Podnebje je mediteransko. Srednja letna temperatura je 16 °C. Povprečna januarska temp. je 4,8, julijska pa 22,5 °C. Letno pade 960 mm dežja, največ v zimskih mesecih. Vegetacija je subtropska. V okolici je zelo razvito vinogradništvo.
Turizem[uredi | uredi kodo]
Rovinj je eden najbolj obiskanih turističnih destinacij na Hrvaškem. Letno Rovinj obišče tudi prek 2 milijona turistov, največ Nemcev. Večina turistov (ponavadi okoli 45%) je nastanjenih v avtokampih. Eden največjih med avtokampi je Polari, ki sprejme do 4900 gostov.
Demografija[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
9401 | 9564 | 9522 | 9662 | 10302 | 12323 | 10022 | 10170 | 7863 | 5712 | 7155 | 8871 | 11271 | 12910 | 13467 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Istra
- Mestni muzej Rovinj Arhivirano 2014-07-17 na Wayback Machine.
- Gein članek
- Turistični vodnik