Vižinada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vižinada
Vizinada Croatia (Kelly's Heroes).jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 267 m
Število prebivalcev: 276 (2001)
Poštna št./pošta: 52447 Vižinada
Občina: Vižinada
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
}}
Circle frame.svg

Vižinada, popis 1991.; skupaj: 250

  Hrvati 110 (44,00%)
  Italijani 25 (10,00%)
  Jugoslovani 8 (3,20%)
  Srbi 7 (2,80%)
  Madžari 1 (0,40%)
  Slovaki 1 (0,40%)
  Slovenci 1 (0,40%)
  neopredeljeni 21 (8,40%)
  region. opr. 72 (28,80%)
  neznano 4 (1,60%)

Vižinada (ital. Visinada) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Vižinada; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Lega[uredi | uredi kodo]

Vižinada je naselje v zahodni Istri, oddaljeno okoli 18 km od Poreča. Leži na nadmorski višini 267 m ob cesti D21, ki se tik pred hrvaško-slovensko državno mejo priključi na cesto E751 Reka-Pulj-Dragonja-Koper-Trst.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Širše področje Vižinade leži na dobrem prometnem kraju, ki je bilo poseljeno že v prazgodovini. Na zgodnjo poselitev kažejo arheološki ostanki gradenj v okolici naselja. Poselitev se je nadaljevala v antiki, na kar kažejo antični napisi v naseljih Žudetići in Mastelići ter v zgodnjem zgodnjem srednjem veku. V starih listinah se Vižinada prvič omenja leta 1177 kot posest poreških škofov. Od 12. do 15. stoletja je bila v posesti različnih plemiških rodbin. V začetku 16. stoletja pa je prišla v last beneške rodbine Grimani.

V središču naselja stoji neoklasicitična župnijska cerkev sv. Jeronima zgrajena med leti 1837 do 1840, ki je bila postavljena na mestu starejše cerkvice iz 16. stoletja. Pred župnijsko cerkvijo okoli trga stojijo srednjeveške zgradbe: cisterna, lože ter palači rodbin Grimani in Facchinetti. Na robu naselja stojita cerkvi iz romanike sv. Ivana Krstitelja in sv. Barnabe. Okoli 3,5 km južno od Vižinade, na griču Božje Polje stoji poznogotska cerkvica sv. Marije od Polja iz 15. stoletja s poznogotskim razpelom na oltarju in gotskimi freskami na apsidi, delo domačega mojstra. Ob cerkvici je med 12. in 14. stoletjem stal samostan templjarjev, potem pa med 14. in 16. stoletjem samostan Ivanovcev ter med leti 1536 do 1806 glagoljaška trorazredna šola.[1]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1449 1597 1016 1026 999 972 2461 2611 749 349 324 234 290 250 276

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  2. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3. 
  • Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar, ur. Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Vižinada 45°19′54″N, 13°45′35.78″E