Motovun

Motovun
Naselje in občina
Motovun Položaj Motovuna na Hrvaškem
Koordinati: 45°20′12″N 13°49′11″E
Država	Hrvaška
Županija	Istrska
Upravljanje
• župan	Tomislav Pahović
Nadm. višina	243 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	531
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	52424 Motovun
Omrežna skupina	+385 (52)
Avtomobilska oznaka	PU
Spletna stran	www.motovun.hr

.

Motovun, popis 1991; skupaj: 590

  Hrvati 389 (65,93 %)

  Italijani 52 (8,81 %)

  Jugoslovani 13 (2,20 %)

  Slovenci 5 (0,84 %)

  Srbi 5 (0,84 %)

  Črnogorci 1 (0,16 %)

  Madžari 1 (0,16 %)

  Drugi 3 (0,50 %)

  Neopredeljeni 16 (2,71 %)

  Regionalno opredeljeni 98 (16,61 %)

  neznano 7 (1,18 %)

Motovun [motovún] (italijansko Montona ali Montona d'Istria) je naselje z okoli 500 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine v Istrski županiji. Naselje ima 531 prebivalcev, v občini pa jih živi 983 (2001); 192 prebivalca govorita Italijanščino kot materni jezik. Porečanka je bila ozkotirna železniška proga, ki je v letih 1902-35 potekala od Trsta do Poreča in je vodila tudi mimo Motovuna.

Motovun je na severozahodu Istre, 21 km jugozahodno od Buj, občina ima okoli tisoč prebivalcev. Kraj stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. V okolici so vinogradi in sadovnjaki, v dolini Mirne pa Motovunski gozd (Motovunska šuma), kjer pod hrasti uspevajo tartufi. Motovun je znana izletniška točka. V zadnjem času je poznan tudi po letnem filmskem festivalu, ki ga je leta 1999 postavil na noge hrvaški filmski režiser Rajko Grlić.

Zgodovina

Motovun se je razvil na mestu nekdanje prazgodovinske keltske utrdbe. Po tem je tudi poimenovan, saj naj bi keltska beseda Monton pomenila »mesto na gori«.

V 10. in 11. stoletju so kraju gospodovali poreški škofje in oglejski patriarhi, od leta 1278 pa je bil kraj v posesti Beneške republike.

Motovun ni bil del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega južna meja je potekala po reki Mirni.

Arhitektura in urbana zasnova

Najstarejši del mestnega jedra je obzidan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče, s katerega je lep razgled na okolico. Na južnem in vzhodnem pobočju hriba sta se razvili dve predmestji. Vsi trije deli so povezani v enotno mesto s sestavom utrdb in obzidij.

Na glavnem mestnem trgu stoji trdnjava – zvonik iz 13. stoletja. Ob trdnjavi je baročna cerkev sv. Stjepana, zgrajena leta 1614 na mestu starejše cerkve po načrtih beneškega arhitekta Palladia. Nekoč v pozni antiki je tu stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje. Nasproti cerkve leži občinska palača, zgrajena v 12. stoletju ter razširjena in obnovljena v 16. in 17. stoletju. Njena renesančna loža je iz 17. toletja. Večina preostalih stavb je iz 16. in 17. stoletja.

Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanka, s katero je bilo na zahodu dobro povezano s Porečem, na severu pa s Slovenijo in Italijo. Ohranila se je lokalna železniška postaja, ki leži neposredno pred vhodom v motovunski predor, pod gričem, na katerem stoji stari del mesta.

Znane osebnosti

• Mario Andretti, italijansko-ameriški avtomobilistični dirkač formule 1,
• Andrea Antico, skladatelj, izumitelj notnega zapisa,
• Josef Ressel, češko-avstrijski gozdar in izumitelj,
• Veli Jože, velikan Nazorjeve istoimenske pripovedi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
1225	1267	1419	1483	1452	1517	1253	1282	1032	693	738	621	610	590	531

Viri

• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
• Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem