Lovran
| Lovran | |
|---|---|
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Primorsko-goranska županija |
| Občina | Lovran |
| Nadmorska višina | 68 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 3241 (2001) |
| Poštna številka | 51415 Lovran |
Lovran (ita. Laurana) je turistično naselje na Opatijski rivieri, na vzhodni obali Istre, 6 km južno od Opatije na Hrvaškem. Sestavljen je iz dveh predelov: iz starega mestnega predela na koncu morskega zaliva in novejšega, ki je zrasel na podnožju hriba Gorica, 712 mnm visokega grebena Učke. Je središče občine Lovran; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Prebivalstvo občine Lovran je bilo po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 večinsko slovensko govoreče.[1]
Lovran ima prijetno podnebje. Srednja januarska temperatura je 5,9 °C, srednja julijska pa 23,5 °C. Povprečno letno število sončnih ur pa znaša 2230. Pred hladnimi zimskimi vetrovi ga ščiti gorski masiv Učke. Poleti sveži zrak, ki veje z gorskih grebenov Učke prijetno osvežuje pregreto ozračje. Kraj je obkrožen z bujno mediteransko vegetacijo, kar daje Lovranu pridih Sredozemlja. Zaradi teh naravnih danosti se je Lovran pričel že koncem 19. stol. razvijati v turistični center tako zimskega kot letnega turizma. V kraju in bližni okolici je več plaž. Od Lovrana do Opatije je zgrajena obalna promenada.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Lovran se pod imenom Laurina prvič omenja v 7. stol. Leta 1275 pride pod oblast pazinskih grofov, nato goriških knezov in nazadnje Habsburžanov. V času vojn uskokov z Benečani je Lovran dvakrat pogorel (1599 in 1614). Na vratih v obzidju, ki so odprta proti morju so še vidni ostanki dvižnega mostu. Glavni trg s srednjeveškim stolpom in romanskim zvonikom obkrožajo baročne hiše. Župnijska cerkev je bila postavljena v 14. stol., razširjena pa v 17. in 18. stol. Ob obali stoji romanska cerkvica, ki je bila kasneje prezidana v gotskem slogu. V cerkvici so ostanki poznogotskih fresk in kamnita plošča, z napisi v glagolici.
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Kraj | Število slovensko govorečih 1910 | Število nemško govorečih 1910 | Število italijansko govorečih 1910 | Število hrvaško govorečih 1910 |
|---|---|---|---|---|
| Lovran | 11.11% (132) | 19.61% (233) | 35.94% (427) | 11.36% (135) |
| Oprič | 46.81% (558) | 9.09% (108) | 10.07% (120) | 23.57% (281) |
| Sveti Frančišek | 88.41% (824) | 0 | 5.04% (47) | 5.58% (52) |
| Tuliševica | 93.29% (820) | 3.98% (35) | 0.11% (1) | 2.39% (21) |
| OBČINA LOVRAN | 56.38% (2334) | 8.97% (376) | 14.20% (595) | 11.67% (489) |
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1484 | 470 | 644 | 621 | 847 | 1409 | 896 | 1122 | 1229 | 2419 | 2745 | 2989 | 3484 | 3640 | 3241 |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar, ur. Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lovran |
