Opatija, Primorsko-goranska županija
| Opatija, Primorsko-goranska županija | |
|---|---|
 | |
| Država: |  Hrvaška
|
| Nadmorska višina: | 55 m |
| Število prebivalcev: | 7850 (2001) |
| Poštna št./pošta: | 51410 Opatija, Primorsko-goranska županija |
| Mesto: | Opatija |
| Županija: |  Primorsko-goranska županija
|
| Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Opatija (italijansko Abbazia) je občina in znano turistično mesto s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji, Hrvaška.
Vsebina
Izvor imena[uredi | uredi kodo]
Ime Opatija izvira od benediktinske opatije sv. Jakova, ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, obnovljena pred drugo svetovno vojno.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži pod Učko ob glavni cesti Reka - Pulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana, znano kot »Šetalište Frana Josipa«.
Naselja[uredi | uredi kodo]
Občino Opatija sestavlja 10 naselij (stanje leta 2006), to so: Dobreć, Gornje Selo, Ičići, Ika, Opatija, Oprić, Pobri, Poljane, Vela Učka in Veprinac.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo 12719 prebivalcev. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije pa je bilo 2,67% Srbov in 2,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo 41% Hrvatov, 36% Slovencev in 19% Italijanov.[1]
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1546 | 1073 | 1313 | 2596 | 4132 | 6552 | 5062 | 6233 | 6975 | 6830 | 7974 | 8995 | 9536 | 9073 | 7850 |
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem. V času Jugoslavije je bil znan Opatijski festival zabavne glasbe.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Na območju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in 1939 razširjena.
Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku zasejenim s tropskimi rastlinami zgradili vilo Angiolina. Razvoj pa sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.
Konzulati[uredi | uredi kodo]
Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]
Sinovi in hčere:
- Janez Lenassi (1927-2008), slovenski kipar
- John Erich Liebmann (1937-2003), kapitan fregate ameriške mornarice, poveljnik USS Talbot
Ljudje povezani z mestom:
- Rudolf Wrus (1871-1950), astronom in hotelir
- Harold Hans Liebmann (1895-1950), slikar in plesalec
- Lola Auguste Liebmann (1907-1991), plesalka
- Anton Nanut (1932-2017), slovenski dirigent
- Lojze Dolinar (1893-1970), slovenski kipar
- Matjaž Kek ( 1961 - ), nogometni igralec in trener
- Vanda Ekl (1920-1993), umetnostna zgodovinarka in literarni kritik
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
Italija, Castel San Pietro Terme, Emilia-Romagna- Italija, Carmagnola, Piemont
Madžarska Balatonfüred
Slovenija Ilirska Bistrica
Avstrija Bad Ischl
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar, ur. Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
|---|
