Opatija, Primorsko-goranska županija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Opatija, Primorsko-goranska županija
Opatija.JPG
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 55 m
Število prebivalcev: 7850 (2001)
Poštna št./pošta: 51410 Opatija, Primorsko-goranska županija
Mesto: Opatija
Županija: Primorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Opatija-park

Opatija (italijansko Abbazia) je občina in znano turistično mesto s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji, Hrvaška.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime Opatija izvira od benediktinske opatije sv. Jakova, ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, obnovljena pred drugo svetovno vojno.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži pod Učko ob glavni cesti Reka - Pulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana, znano kot »Šetalište Frana Josipa«.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Občino Opatija sestavlja 10 naselij (stanje leta 2006), to so: Dobreć, Gornje Selo, Ičići, Ika, Opatija, Oprić, Pobri, Poljane, Vela Učka in Veprinac.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo 12719 prebivalcev. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije pa je bilo 2,67% Srbov in 2,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo 41% Hrvatov, 36% Slovencev in 19% Italijanov.[1]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1546 1073 1313 2596 4132 6552 5062 6233 6975 6830 7974 8995 9536 9073 7850

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem. V času Jugoslavije je bil znan Opatijski festival zabavne glasbe.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

cerkev sv. Jakova

Na območju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in 1939 razširjena.

Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku zasejenim s tropskimi rastlinami zgradili vilo Angiolina. Razvoj pa sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.

Konzulati[uredi | uredi kodo]

Zastava Nizozemske Nizozemska

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sinovi in hčere:

Ljudje povezani z mestom:

  • Lola Auguste Liebmann (1907-1991), plesalka
  • Anton Nanut (1932-2017), slovenski dirigent
  • Lojze Dolinar (1893-1970), slovenski kipar
  • Matjaž Kek ( 1961 - ), nogometni igralec in trener
  • Vanda Ekl (1920-1993), umetnostna zgodovinarka in literarni kritik

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Zemlja Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Koordinati: Opatija, Primorsko-goranska županija 45°20′22″N, 14°18′24″E