Labin
Labin | |||
---|---|---|---|
Naselje in občina | |||
![]() Pogled na staro mestno jedro Labina | |||
| |||
Koordinati: 45°05′33″N 14°07′26″E / 45.09250°N 14.12389°E | |||
Država | ![]() | ||
Županija | ![]() | ||
Upravljanje | |||
• župan | Valter Glavičić | ||
• zavetnik mesta | Sveta Marija | ||
Nadm. višina | 231 m | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Poštna številka | 5220 Labin | ||
Omrežna skupina | +385 (52) | ||
Avtomobilska oznaka | PU | ||
Spletna stran | [www.labin.hr www.labin.hr] |
Labin (ital. Albona) je mesto v jugovzhodni Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo. Labin je ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri.
Labin, popis 1991.; skupaj: 9.036
Geografija[uredi | uredi kodo]
Leži 5 km severozahodno od pristanišča Rabac na 320 mnm visoki planoti, ki se hitro spušča v dolino potoka Rabac proti morju. Labin leži ob glavni cesti Reka - Pulj. Od Reke je oddaljen 60, od Pule pa 43 km. Labin je bil rudarsko središče Podlabinskega premogovnega bazena, ki pa je z opustitvijo rudarjenja precej zgubil na svojem pomenu.
Današnji Labin je sestavljen iz dveh naselij: iz starega naselja - mesta na hribu ali Labina v ožjem pomenu besede, in novega Labina - rudarskega naselja Podlabina. Stari Labin je najbolj ohranjen predstavnik akropolskega naselja v Istri.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Na kraju, kjer stoji današnji Labin je bilo že prazgodovinsko naselje in kasneje rimska Albona. Pri arheoloških izkopavanjih so našli kamnite fragmente, ki so pripadali antičnemu naselju. V srednjem veku je bil Labin v posesti Oglejskega patriarha, od 1420 pa je pripadal Benetkam, ki so naselje obzidale z obrambnim zidom. V 17. stol. pa se prične Labin širiti izven obzidja, ter se postopno gradi na severozahodni strani starega naselja.
Labinska republika[uredi | uredi kodo]
Labinski rudarji so 2. 3.1921, da bi podprli svoje ekonomske zahteve in odgovorili na fašistične provokacije, zasedli premogovnik, organizirali rdeče straže, prevzeli oblast v mestu in razglasili Labinsko republiko, ki se je obdržala do 8. 4. 1921, ko je bila rudarska akcija zlomljena z oboroženo intervencijo.
Ljudje povezani z Labinom[uredi | uredi kodo]
V Labinu so se rodili:
- Matija Vlačić Ilirik, hrvaški protestantski teolog (1520 - 1575)
- Josip Belušić, hrvaški izumitelj
- Anteo Ukušić, hrvaški učitelj in politik
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Demografija[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
1641 | 2084 | 2011 | 2115 | 1879 | 1799 | 2557 | 2319 | 4011 | 6228 | 6649 | 7261 | 8530 | 9036 | 7904 |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Labin |