Rabac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rabac
Rabac se nahaja v Hrvaška
Rabac
Rabac
Geografska lega na Hrvaškem
45°4′41″N 14°9′42″E / 45.07806°N 14.16167°E / 45.07806; 14.16167Koordinati: 45°4′41″N 14°9′42″E / 45.07806°N 14.16167°E / 45.07806; 14.16167
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaIstrska županija Istrska županija
MestoLabin
Nadm. višina
60 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.472
Poštna številka
51221 Rabac
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
.

Rabac, popis 1991; skupaj: 1.373

  Hrvati 690 (50,25 %)
  Jugoslovani 28 (2,03 %)
  Italijani 20 (1,45 %)
  Albanci 16 (1,16 %)
  Slovenci 13 (0,94 %)
  Srbi 12 (0,87 %)
  Muslimani 5 (0,36 %)
  Črnogorci 4 (0,29 %)
  Madžari 1 (0,07 %)
  Makedonci 1 (0,07 %)
  Nemci 1 (0,07 %)
  Slovaki 1 (0,07 %)
  Drugi 1 (0,07 %)
  Neopredeljeni 72 (5,24 %)
  Regionalno opredeljeni 471 (34,30 %)
  neznano 37 (2,69 %)

Rabac (italijansko Porto Albona) je naselje, letovišče ter pristanišče s 1.257 stalnimi prebivalci (2021; 2001 še skoraj 1.500) na jugovzhodni obali Istre na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Labin, ki je del Istrske županije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na Zaliv Rabac
Plaža v Rabacu

Rabac leži v istoimenskem zalivu pod višje ležečim Labinom. Zaliv Rabac je potopljen del doline, po kateri teče potok Rabac. Do zaliva, v katerem se nahaja naselje, pelje 5 km dolga cesta, ki se v Labinu odcepi od glavne ceste RekaPulj. Obalna ravnica, pri izlivu potoka Rabac v morje, je lepa nekaj sto metrov dolga peščena plaža, ob kateri je zgrajeno več hotelov. Sam kraj je slikovito naselje obdano z bujnim sredozemljskim rastlinjem in borovim gozdom.

Pristanišče je izpostavljeno jugovzhodnemu vetru. Dno je ponekod neprimerno za sidranje. Južno od pristaniškega svetilnika je sidrišče za jahte. Globina morja v pristanišču je do 5 m. Pri kampu Oliva je manjši pomol z globino morja do 1,5 m. Tu je tudi 5 tonsko dvigalo in dve manjši splavni drči.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: Z Bl 3s.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost kraja sta turizem in ribolov. V kraju je 14 hotelov in avtokamp Oliva.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Začetek turizma sega v leto 1890, ko je neki reški trgovec postavil prvi počitniški hišici. Leta 1925 so tod Italijani zgradili prvi večji hotel. Pospešen turistični razvoj pa se pričel po letu 1960 z izgradnjo turističnega naselja. Nekdanje majhno ribiško naselje se je izgubilo v sodobnem hotelskem mestu, ki dnevno lahko sprejme do 10.000 gostov.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
0 0 126 195 275 345 0 0 346 290 478 737 1046 1373 1472 1393 1257

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]