Umag

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Umag
Umago
Naselje in občina
Hauptplatz mit Kirchturm Umag.jpg

Zastava
Umag is located in Hrvaška
Umag Umago
Umag
Umago
Položaj Umaga na Hrvaškem
Koordinati: 45°26′20″N 13°31′32″E / 45.43889°N 13.52556°E / 45.43889; 13.52556
Država Zastava Hrvaške Hrvaška
Županija Zastava Istarske županije.svgIstrska
Ustanovitev
Upravljanje
 • župan Vili Bassanese
 • zavetnik mesta Sveti Peregrin
Nadmorska višina 4 m
Prebivalstvo (2001)
 • Skupno 7.769
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 52470 Umag
Omrežna skupina +385 (52)
Avtomobilska oznaka PU
Spletna stran www.umag.hr

Umag (italijansko Umago) je istrsko obalno mesto na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja na severozahodni obali Istre, ob obalni cesti, ki povezuje Savudrijo z Novigradom, samo 10 km od državne meje s Slovenijo. Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na polotoku, novejši pa na celini.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Področje Umaga je bilo naseljeno že v rimski dobi. V 2. polovici 8. stoletja je Istra prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v Nemško cesarstvo, po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu nekatera še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Umag je v srednjem veku prišel pod oblast tržaške škofije, leta 1268 pa je moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797.

Glavni članek: Beneška republika.

Po propadu Benetk je Umag za kratek čas spadal pod Napoleonovo Francijo in je bil sprva del Napoleonovega Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa Ilirskih provinc.

Glavni članek: Ilirske province.

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri Waterloo-ju je Istra po določbah Dunajskega kongresa ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Umag je odtlej spadal pod Avstrijsko primorje, deželo Istro. Z razpadom Avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena kraljevini Italiji, vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca druge svetovne vojne je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (Adriatisches Küstenland) Wermachta, vojaških enot Tretjega rajha. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala Umag in severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z londonskim memorandumom iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskim sporazumom, ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Z osamosvojitvijo Hrvaške leta 1991 je tudi uradno postal hrvaško obalno mesto.

Panorama of Umag, Istria, Croatia.jpg

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1844 1970 1515 1440 1629 1837 3430 3746 1909 2839 3326 4520 6205 7718 7769

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Umag-P9170114.jpg

Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano podobo. Del mestnega obzidja iz 10. stoletja, z obrambnim stolpom iz 14. stoletja, je ohranjen v jugozahodnem predelu Umaga. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške gotike.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta, je bila zgrajena po načrtih piranskega arhitekta Phillipa Dongettija leta 1760 in ima poznorenesančno pročelje, ki pa ni bilo nikoli dokončano. Na 33 m visokem samostoječem zvoniku iz leta 1691 je beneški lev s pročelja občinske palače, uničene v požaru leta 1924. Na vzhodni strani apside stolnice je vzidana železna krogla, za katero domnevajo, da gre za topovski izstrelek genovske mornarice (1810).

Cerkev sv. Roka je bila zgrajena leta 1507, po epidemiji kuge, ki je zdesetkala prebivalstvo. V njej je lesen strop iz 17. stoletja.

Umag z morja




Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi rodovitne zemlje ukvarjajo tudi s poljedelstvom in z vinogradništvom. Še vedno pomembna dejavnost je ribolov, v mestu deluje tovarna za konzerviranje rib in sadja, pa tudi obrat za izdelavo testenin in cementarna.

Turistično naselje Stella Maris

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turistični razvoj Umaga se je pričel ob prehodu v 20. stoletje.

Umaška riviera[uredi | uredi kodo]

Umaška riviera s hoteli, z depandansami, apartmaji, bungalovi in avtokampi (Stella Maris) sega od Savudrije do Dajle. V samem Umagu se nahaja več hotelov (Kristal, Sipar, Adriatic, Umag, Koralj, Istra in Aurora) v bližini mesta so tri turistična naselja (Stella Maris, Katoro in Polynesia).

Marina ACI Umag[uredi | uredi kodo]

V Umagu deluje tudi marina, kjer lahko pristajajo plovila do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonsko premično dvigalo in 10 tonsko dvigalo, splavno drčo in nudi tehnični servis. Zavarovana je z 404 metrov dolgim valobranom, ki so ga pričeli graditi leta 1925, na koncu katerega stoji svetilnik. Na posebnem pomolu je prostor, namenjen carinski kontroli.

Šport[uredi | uredi kodo]

Umag je enkrat letno gostitelj moškega mednarodnega ATP teniškega turnirja.

Teniški stadion

Ljudje, povezani z Umagom[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3. 
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]