Umag
![]() | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slog navedb,.... |
![]() | Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: slovnica, hrvatizmi. (maj 2012) |
Umag | |
---|---|
Država: | ![]() |
Nadmorska višina: | 4 |
Število prebivalcev: | 7769 (2001) |
Poštna št./pošta: | 52470 Umag |
Mesto: | Umag |
Županija: | ![]() |
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Umag (italijansko Umago) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Vsebina
Geografija[uredi | uredi kodo]
Umag leži ob obalni cesti Savudrija - Novigrad na severozahodni obali Istre, samo 10 km od državne meje s Slovenijo.
Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na polotoku, novejši pa na celini.
Pri vplutju v istrske hrvaške vode iz severne ali severozahodne smeri je Umag prvo pravo pristanišče s carinarnico in stalnim mejnim prehodom. Mestno pristnišče, ki je zavarovano z okoli 200 metrov dolgim valobranom, ima dva manjša pomola. Na pomolu, na katerem se opravljajo tudi carinske formalnosti, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na koncu valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi plodne okolice ukvarjajo še s poljedelstvom in z vinogradništvom. Zelo pomembna dejavnost je ribolov. Tu delujejo tudi tovarna za konzerviranje rib in sadja, obrat za izdelavo testenin in cementarna.
Turizem[uredi | uredi kodo]
Turistični razvoj se je pričel na prehodu v 20. stoletje. Sedaj se Umag z okolico ponaša z vrsto namestitvenih zmogljivosti in športno-rekreativnih objektov. Umaška riviera s hoteli, z depandansami, apartmaji, bungalovi in avtokampi (Stella Maris) sega od Savudrije do Dajle. V samem Umagu se nahaja 7 hotelov (H. Kristal, H. Sipar, H. Adriatic, H. Umag, H. Koralj, H. Istra in H. Aurora) in 3 turistična naselja (TN Stella Maris, TN Kotaro in TN Polynesia).
V Umagu deluje tudi marina - Marina ACI Umag. V marini lahko pristajajo jahte do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonski travellift (premično dvigalo), 10 tonsko dviglo, splavno drčo in tehnični servis. Zavarovana je s kolenčastim okoli 200 m dolgim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl(3) 5s. Na posebnem pomolu je tudi carinska kontrola.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Področje Umaga je bilo naseljeno že v rimski dobi. Kraj je v srednjem veku prišel v last tržaške škofije, leta 1268 pa so postali lastniki benečani, po njihovem propadu 1797 je prišel v last Habsburžanov, ki so ga razen kratkega Napoleonovega obdobja obdržali do leta 1918. Po koncu 1. svet. vojne je pripadal Italiji. Umag je bil od leta 1945 v sestavu tzv. cone B, priključen Jugoslaviji pa leta 1953.
Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano strukturo. Iz tega obdobja je ohranjen del mestnega obzidja z obrambnim stolpom iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške gotike.
Župnijska cerkev, ki je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu, hrani nekaj zanimivih slik iz 15. stoletja.
Ljudje, povezani z Umagom[uredi | uredi kodo]
- Fulvio Tomizza, italijanski književnik, rojen v Juricanih (1935-1999)
- Neven Ušumović, hrvaški književnik
Demografija[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
1844 | 1970 | 1515 | 1440 | 1629 | 1837 | 3430 | 3746 | 1909 | 2839 | 3326 | 4520 | 6205 | 7718 | 7769 |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Umag |