Savudrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Savudrija
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 16 m
Število prebivalcev: 241 (2001)
Poštna št./pošta: 52475 Savudrija
Mesto: Umag
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Savudrija (italijansko Salvore) je obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Lega[uredi | uredi kodo]

Skica Savudrijskega polotoka in Savudrijskega zaliva
Savudrijski svetilnik
Savudrijski svetilnik

Savudrija leži na skrajnem severozahodnem delu istrske obale na istoimenskem rtu, ki je obenem tudi najzahodnejša točka Balkanskega polotoka.

V območje Savudrije v širšem smislu spadajo naselja in zaselki Savudrija (danes imenovana Stara Savudrija), Volparija, Borozija, Valfontane, Alberi, Ravna dolina, Bašanija, Gabmboc, Monteneto, Romanija in Zambratija.

[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil v pisnih virih prvič omenjen 1177. V naselju stoji cerkev sv. Janeza Apostola iz 11. stoletja, ki so jo 1826 popolnoma obnovili, z ohranjeno krstilnico iz leta 1678.

Od 13. do 20. stoletja je to območje spadalo pod katastrsko občino Piran. 18. februarja 1893 je lastnik zemljišč postala občina Piran. Danes je Savudrija del Istrske županije na Hrvaškem.

Do leta 1935 je skoraj do Savudrije (nekaj kilometrov manj) vozila znamenita ozkotirna železnica Parenzana, ki je povezovala Trst in nekatera slovenska obalna mesta s Porečem. Ob cesti od Plovanije proti Savudriji se še danes ponekod skoraj tik ob cesti jasno vidi usek za omenjeno progo, prav tako je še lepo ohranjena železniška postaja z imenom in tablo Savudrija (na desni strani v bližini odcepa za Kanegro). Kot je znano, so dali za časa vladavine italijanskega diktatorja Benita Mussolinja progo odstraniti in jo delno prestaviti v Italijo, del pa so jo nameravali položiti v Etiopiji. Tja na žalost ni nikoli prispela, ker se je ladja s tovorom vred potopila v Sredozemskem morju.

Nekaj kilometrov južno, v smeri proti Umagu so ostanki rimskega naselja Sipar, večinoma preplavljenega z morjem in verjetno porušenega v 9. stoletju.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Savudrijski svetilnik[uredi | uredi kodo]

Znamenitost kraja je 36 m visok svetilnik. Svetilnik so po načrtih Pietra Nobila začeli graditi s cesarskim dekretom leta 1816, dograjen je bil 1817, z delovanjem pa je pričel 1818. Savudrijski svetilnik je najstarejši še delujoči svetilnik na vzhodni obali Jadranskega morja. Na svetilnik je vzidana plošča z napisom Cursibus navigatum nocturnis dirigentis. Bil je prvi na svetu, ki je kot vir energije uporabljal plin, pridobljen z destilacijo premoga. Svetilnik, ki stoji na istoimenskem rtu oddaja svetlobni signal: B Bl(3) 15 s. Nazivni domet svetilnika je 30 milj

Savudrijski polotok[uredi | uredi kodo]

Do savudrijskega polotoka seže vpliv 'tržaške burje' in tukaj se srečujejo trije značilni morski vetrovi, zato so tukajšnji morski valovi priljubljena točka za deskanje. Od leta 1954 je bilo območje Savudrije priljubljeno za počitniške kolonije otrok iz Slovenije.

V neposredni bližini svetilnika je znamenita "palača" iz časov Avstro-Ogrske, kamor so od konca 19. stoletja dalje do srede 90-ih let prejšnjega stoletja hodili na klimatsko zdravljenje in počitnice otroci iz avstrijske Štajerske. Sedaj sta obe zgradbi v zasebni lasti in preurejeni v hotel apartmajskega tipa. Lepo obnovljeni in v praktično nespremenjenem stanju še danes dajeta temu delu Savudrije značilen in nekoliko nostalgičen videz.

Nekoliko vzhodno od starega naselja Savudrija (v smeri proti naselju Alberi) se nahaja trdnjava (stancija) iz 19. stoletja, ki pa je že zelo slabem stanju, vendar kljub temu še vedno naseljena. V času Jugoslavije je bila v njej nastanjena jugoslovanska vojska, ki je na tem področju nadzorovala in varovala ta strateško izredno pomemben in izpostavljen del Istre.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
183 228 180 278 217 280 516 603 378 338 338 303 317 349 241

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Savudrija 45°29′37″N, 13°30′19.5″E