Pojdi na vsebino

Fažana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fažana
Naselje in občina
Zastava Fažana
Zastava
Grb Fažana
Grb
Fažana se nahaja v Hrvaška
Fažana
Fažana
Položaj Fažane na Hrvaškem
Koordinati: 44°55′44″N 13°48′13″E / 44.92889°N 13.80361°E / 44.92889; 13.80361
Država Hrvaška
ŽupanijaIstrska
Upravljanje
  županRadomir Korać
Nadm. višina
3 m
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52212 Fažana
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.fazana.hr

Fažana ( italijansko Fasana[1] ) je vas in občina na jugozahodni obali Istre na Hrvaškem. Bila je ribiška vas, v zadnjem času pa na pomenu vztrajno pridobiva turizem, tudi zaradi bližine otočja Brioni.[2]

Fažana, ki je v rimskih časih nosila ime Vasianum in nato Phasiana, je dobila ime še v času Rimljanov, in to spričo prisotnosti keramičnih in terakotnih izdelkov, kot so vaze, ploščice in amfore.[3] Ime in pomen naselja se odražata tudi v grbu mesta, amfori.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Rimski časi

[uredi | uredi kodo]

Fažana je vas rimskega izvora. Njeno ozemlje je bilo del rimskega cesarstva od leta 177 pr. n. št.[4] Pripadala je rimski koloniji Pulj, tako politično kot upravno.[4] V rimskih časih je bila Fažana pomembno gospodarsko središče antične rimske civilizacije.[4] Njen pomen v rimskih časih je bil posledica manufaktur, proizvodnje olivnega olja[4] in kasneje amfor.[3] Antična rimska tovarna Fasana, ki se je nahajala v starem mestnem jedru, je bila znana po proizvodnji keramike in opeke.[4] Proizvodnja amfor se je začela v drugi polovici vladavine Avgusta in trajala do drugega stoletja našega štetja. V teh amforah so shranjevali lokalne pridelke, kot so žito,[5] soljene ribe[5] in, kar je najpomembneje, istrsko olje in vino, dva najdragocenejša proizvoda istrskega polotoka v rimskih časih. [4] Delavnica je pripadala lokalni družini Lekanijev, njen prvi znani lastnik pa je bil urbani pretor Gaj (Gaj) Lekanij Bas.[4] Presenetljiv vidik najdenih amfor so podpisi delavcev, ki so delali v tovarni.[3]

Zaradi bližine morja je bil ribolov že v rimskih časih pomembna značilnost mesta. Bilo je varno zatočišče, kjer so lahko pristajale rimske trgovske ladje in kjer je bilo mogoče živeti, delati in odhajati na počitnice.[4][3] Njegov pomen kot patricijskega počitniškega mesta kažejo najdbe številnih rimskih vil na tem območju.[6] Med njimi je tako imenovana rimska vila Valbandon, ki se nahaja 2 kilometra od središča Fažane.[3] Gre za stanovanjski kompleks, razdeljen na dve skupini stavb.[3] Vilo so odkrili na začetku 20. stoletja in se ponaša s čudovitimi tlemi s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci.[3][5]

Srednji vek

[uredi | uredi kodo]

V 6. stoletju našega štetja je bila v Fažani na temeljih palače iz obdobja poznega rimskega cesarstva zgrajena cerkev svetega Elizeja. Palačo iz poznega rimskega cesarstva, zgrajeno stoletje prej, so uporabili kot počitniško hišo.[5] Majhna cerkev Santa Maria del Carmelo je bila zgrajena v 14. stoletju, v njej je moč najti freske iz 15. stoletja.[5]

Prav tako je bila v 15. stoletju ob morju zgrajena cerkev Santi Cosma e Damiano (svetnikov Kozme in Damjana). Zanjo so značilni gotski elementi, 27 metrov visok zvonik in renesančne poslikave iz 16. stoletja, vključno z Ultima Cena Giorgia Venture iz leta 1598.[7] [5]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja ob morju, 8 km severozahodno od Pulja.[5]

Območje Fažane poleg ribiške vasi vključuje dolino Ronzi na jugu, obalo Peroja na severu in zaledje mesta, ki ga sestavljajo oljčni nasadi in vinogradi.[4]

Demografski podatki

[uredi | uredi kodo]

Leta 2021 je imela občina 3.463 prebivalcev v naslednjih naseljih:

  • Fažana, 1.788 prebivalcev
  • Valbandon, 1.675 prebivalcev 
Pregled števila prebivalcev po letih[8]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
41350852563799414521410140879976512711538187927163050

Jeziki

[uredi | uredi kodo]

Čeprav vlada Republike Hrvaške ne zagotavlja uradne hrvaško-italijanske dvojezičnosti, pa to zagotavlja sam statut Fažane/Fasane.[9] :3 Ohranjanje tradicionalnih italijanskih krajevnih imen in poimenovanje ulic po italijanskih zgodovinskih osebnostih je zakonsko obvezno in se izvaja.[9] :135

Pomembne osebe

[uredi | uredi kodo]
  • Mario Carlin (1915–1984), italijanski tenorist
  • Gaius Laecanius Bassus ( fl. 32–40 AD), rimski pretor urbanus in konzul
  • Gaius Laecanius Bassus (fl. 64 AD), rimski konzul

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lalli Paćelat, Ivana; Brkić Bakarić, Marija; Matticchio, Isabella (30. oktober 2020). »Službena dvojezičnost u Istarskoj županiji: stanje i perspektive« [Official Bilingual Status in Istria County: State and Perspectives] (v hrvaščini). str. 815–837. doi:10.31724/rihjj.46.2.20.
  2. »ISTRA.HR«. www.istra.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 30. aprila 2023.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 »Fasana Romana«. www.informagiovani-italia.com. Pridobljeno 3. maja 2023.
  4. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 »Fasana ai tempi di Roma«. www.istra.hr (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2023. Pridobljeno 3. maja 2023.
  5. 1 2 3 4 5 6 7 Travirka, Antun (2001). Sokota, Zivko (ur.). Istria. Zadar: Forum. str. 88; 95. ISBN 953-179-470-7.
  6. »Fasana«. www.istria-croazia.it. Pridobljeno 3. maja 2023.
  7. »Chiesa Santi Cosma e Damiamo a Fasana in Istria«. www.informagiovani-italia.com. Pridobljeno 3. maja 2023.
  8. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  9. 1 2 »Izvješće o provođenju Ustavnog zakona o pravima nacionalnih manjina i o utrošku sredstava osiguranih u Državnom proračunu Republike Hrvatske za 2023. godinu za potrebe nacionalnih manjina«. Vlada Republike Hrvatske (v hrvaščini) (objavljeno 28. november 2024). november 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]