Pulj

»Pula« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Pula (razločitev).

Pulj Pula
Mesto in občina
Pulj
Zastava Grb
Pulj Položaj Pulja na Hrvaškem
Koordinati: 44°52′30″N 13°51′00″E
Država	Hrvaška
Županija	Istrska
Upravljanje
• Župan	Peđa Grbin (SDP)
Površina
• Skupno	51,65 km2
Nadm. višina	30 m
Prebivalstvo  (2021)
• Skupno	52.220
• Gostota	1.000 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	52100 Pula
Omrežna skupina	+385 (0) 52
Avtomobilska oznaka	PU
Spletna stran	www.pula.hr

Pulj (starinsko slovensko Pule, hrvaško Pula, italijansko Pola, istriotsko Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Pula) z okoli 52.000 prebivalci (2021; 1991 še preko 60.000), ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta. Pulj je največje mesto in sedež in nekaterih uradov Istrske županije (njen formalni sedež je sicer v Pazinu), Univerze Juraja Dobrile, Istrskega narodnega kazališta (gledališča), luške kapitanije za hrvaško Istro in drugotni (konkatedralni) sedež rimskokatoliške Poreško-Puljske škofije.

Leži na jugu istrskega polotoka, v dobro zaščitenem zalivu , kjer je mdr. znana puljska ladjedelnica Ladjedelnica Uljanik.

Pulj je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske manjšine v Istri.

Etimologija

Italijansko ime Pola izhaja iz rimskega imena Provincia Iulia Pola Polentia Herculanea.

Opis in znamenitosti

Rimski amfiteater v Pulju

Pulj je znan po svojem blagem podnebju, mirnem morju in lepi naravi. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva in turizma. Pulj je administrativno središče Istre že od rimskih časov.

Mesto je poznano po dokaj ohranjenih rimskih zgradbah, od katerih je najbolj znan amfiteater oz. (Puljska) Arena iz prvega stoletja, ki je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih.

Zgodovina

Od leta 1859 do razpada avstro-ogrske monarhije 1918 je bil Pulj glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice, hkrati pa tudi zelo pomembna ladjedelnica, v katerih so gradili avstrijske vojne ladje.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
3628	10601	25390	31498	36143	59498	38591	44219	20812	28259	37099	47156	56153	62378	58594

Mesto v ožjem področju šteje 67.000 prebivalcev, bližnja okoliška področja pa naseljuje še dodatnih 40.000 ljudi, kar predstavlja večino istrskega prebivalstvata, tako da spada tudi med največja hrvaška mesta.

Viri

• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
• Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem
• Javni mestni in primestni potniški promet
• seznam mest na Hrvaškem
• seznam pristanišč na Hrvaškem
• Šijanska Šuma