Istriotščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Istriotščina
Eîstrioto, Lèngua Eîstriota
Bumbar, Valìʃe, Ruvignìʃ, Faʃanìʃ, Siʃanìʃ, Galiʃaneʃ
Materni jezikHrvaška
PodročjeIstra
Št. maternih
govorcev
400 (2007)[1]
L2 govorci: 900 (2007)[1]
Jezikovne oznake
ISO 639-3ist
Glottologistr1244
ELPIstriot
Linguasphere51-AAA-na
{{{mapalt}}}
Istriotščina je po UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov razvrščena kot močno ogrožena.

Istriotščina (Lèngua Eîstriota) je romanski jezik italo-dalmatinske veje, ki ga govori približno 400 ljudi v jugozahodnem delu Istre na Hrvaškem, zlasti v Rovinju in Vodnjanu. Ne smemo ga zamenjevati z istrskim narečjem venetščine ali z manj sorodno istroromunščino, ki pripada vzhodnoromanskim jezikom.

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Rovinj (Rovigno), zgodovinsko glavno mesto Istriotov
Avstrijski popis leta 1910, ki Istriote razvršča med Italijane, večinsko prebivalstvo je označeno v rdeči. Istriotsko območje leži južno od Limskega kanala.

Istriotščina spada romanske jezike. Razvrstitev jezika je sicer nejasna, obstaja več predlogov:

  • Sorodna ladinščini. Po mnenju italijanskega jezikoslovca Mattea Bartolija se je ladinsko govorno območje do leta 1000 n. št. raztezalo od južne Istre do Furlanije in vzhodne Švice.[2]
  • Samostojen severnoitalski jezik, ki ne pripada ne venetščini ne galsko-italskim jezikom. Mnenje podpirata tudi jezikoslovca Tullio De Mauro in Maurizio Dardano.
  • Različica reto-romanskih jezikov po mnenju istriota Antonia Ive.[3]
  • Samostojen jezik italo-dalmatinske skupine.[4]
  • Avtohtoni romanski jezik pod močnim vplivom beneških, furlanskih in slovanskih nadstratov po mnenju Mirka Deanovića.[3]
  • Leta 2017 je Inštitut Maxa Plancka za znanost o zgodovini človeštva skupaj z dalmatinščino uvrstil istriotščino med dalmatinskoromanske jezike.[5]
  • Istriotščina je bila v času Kraljevine Italije obravnavana kot poddialekt venetščine.

Govorci istriotščine so svoj jezik poimenovali po šestih mestih, v katerih se je jezik uporabljal. Današnje poimenovanje je v 19. stoletju skoval italijanski jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli.[6]

Istriotščino govorijo tudi v nekaterih komunah Fertilije in Maristele na Sardiniji.

Istriotščino govori le okrog 400 ljudi, kar jo uvršča med ogrožene jezike.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Istriotščina v Ethnologue (23. izd., 2020) Zaprti dostop
  2. Bartoli, Matteo. Le parlate italiane della Venezia Giulia e della Dalmazia. Tipografia italo-orientale. Grottaferrata 1919.
  3. 3,0 3,1 Stammerjohann, Harro (2009). Lexicon Grammaticorum. Tübingen.
  4. Ethnologue entry for Istriot
  5. »Glottolog 3.1 - Istriot«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 21. januarja 2018.
  6. Tagliavini, Carlo. Le origini delle lingue neolatine. Patron Ed. Bologna 1982.