Pojdi na vsebino

Istriotščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Istriotščina
Eîstrioto, Lèngua Eîstriota
Bumbar, Valìʃe, Ruvignìʃ, Faʃanìʃ, Siʃanìʃ, Galiʃaneʃ
Materni jezikHrvaška
PodročjeIstra
Št. maternih
govorcev
400 (2007)[1]
L2 govorci: 900 (2007)[1]
Jezikovne oznake
ISO 639-3ist
Glottologistr1244
ELPIstriot
Linguasphere51-AAA-na
{{{mapalt}}}
Istriotščina je po UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov razvrščena kot močno ogrožena.

Istriotščina (Lèngua Eîstriota) je romanski jezik italo-dalmatinske veje, ki ga govori približno 400 ljudi v jugozahodnem delu Istre, v Istrski županiji na Hrvaškem, zlasti v Rovinju in Vodnjanu. Ne smemo ga zamenjevati z istrobeneškim narečjem, ki je bil nekoč »lingua franca« v obmorskih istrskih mestih, ali s še manj sorodno istroromunščino, ki pripada vzhodnoromanskim jezikom.

Razvrstitev

[uredi | uredi kodo]
Rovinj (Rovigno), zgodovinsko središče govorcev istriotščine
  Predeli Istre, kjer je istriotščina sovpadala z drugimi narečji (čakavščino in istrobeneščino)
  Predeli, kjer je Istriotščina izginila že v 18. in 19. stoletju)

Istriotščina spada med romanske jezike. Razvrstitev jezika je sicer nejasna, obstaja več predlogov:

  • Sorodna ladinščini. Po mnenju italijanskega jezikoslovca Mattea Bartolija se je ladinsko govorno območje do leta 1000 n. št. raztezalo od južne Istre do Furlanije in vzhodne Švice.[2]
  • Samostojen severnoitalski jezik, ki ne pripada ne venetščini ne galoitalskim jezikom. Mnenje podpirata tudi jezikoslovca Tullio De Mauro in Maurizio Dardano.
  • Različica retoromanskih jezikov po mnenju istriota Antonia Ive.[3]
  • Samostojen jezik italodalmatske skupine.[4]
  • Avtohtoni romanski jezik pod močnim vplivom beneških, furlanskih in slovanskih nadstratov po mnenju Mirka Deanovića.[3]
  • Leta 2017 je Inštitut Maxa Plancka za znanost o zgodovini človeštva skupaj z dalmatinščino uvrstil istriotščino med dalmatinskoromanske jezike.[5]
  • Istriotščina je bila v času Kraljevine Italije obravnavana kot poddialekt beneščine.

Govorci istriotščine so svoj jezik poimenovali po šestih mestih, v katerih se je jezik uporabljal. Današnje poimenovanje je v 19. stoletju skoval italijanski jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli.[6]

Istriotščino govorijo tudi v nekaterih komunah Fertilije in Maristele na Sardiniji, kamor so se naselili istrski optanti.

Istriotščino govori le okrog 400 ljudi, kar jo uvršča med ogrožene jezike.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Istriotščina v Ethnologue (23. izd., 2020) Zaprti dostop
  2. ↑ Bartoli, Matteo. Le parlate italiane della Venezia Giulia e della Dalmazia. Tipografia italo-orientale. Grottaferrata 1919.
  3. 1 2 Stammerjohann, Harro (2009). Lexicon Grammaticorum. Tübingen.
  4. ↑ »Ethnologue entry for Istriot«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2012. Pridobljeno 19. maja 2024.
  5. ↑ »Glottolog 3.1 - Istriot«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 21. januarja 2018.
  6. ↑ Tagliavini, Carlo. Le origini delle lingue neolatine. Patron Ed. Bologna 1982.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Istriotščina&oldid=6428577«