Jugoslavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ozemlje Jugoslavije

Jugoslavija je bilo skupno ime več skupnih držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2006.

Kronologija[uredi | uredi kodo]

Kraljevina Jugoslavija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno.

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev[uredi | uredi kodo]

Po porazu Avstro-Ogrske in sil osi sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Prva ustava Kraljevine SHS - Vidovdanska ustava - je bila sprejeta 28. junija 1921. Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je opredelila kot monarhijo treh enakopravnih plemen in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik.

Kraljevina Jugoslavija[uredi | uredi kodo]

6. januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđevič razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina:

Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Pančevim status samostojne administrativne enote.

Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karađorđević na čelu.

9. oktobra 1934 so pripadniki ustaškega gibanja, ki ga je podpirala fašistična Italija, na državniškem obisku v Marseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik Peter II. še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, Pavel Karađorđević.

Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik pa Vladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Fascist occupation of yugoslavia.png

25. marca 1941 s podpisom pogodbe na Dunaju Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 27. marca po demonstracijah v Beogradu prevzame oblast skupina oficirjev jugoslovanske vojske in prekliče podpis pakta. 6. aprila Tretji rajh z letalskim napadom na Beograd začne vojno proti Jugoslaviji, ki 17. aprila kapitulira. Državno ozemlje je razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo ter marionetni državi Neodvisno državo Hrvaško (razglašena 10. aprila) in Črno goro.

Na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu je 29. novembra 1943 povojna država zasnovana kot federacija petih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev) in šestih federalnih enot (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina), ob tem času tudi Sandžak kot sedma federalna enota.

Socialistična Jugoslavija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ)[uredi | uredi kodo]

Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubašić, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti.

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ)[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v Federativna ljudska republika Jugoslavija.

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)[uredi | uredi kodo]

Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do dokončnega razpada leta 1992. Do svoje smrti leta 1980 Jugoslavijo vodi Tito, po njegovi smrti pa Predsedstvo SFRJ.

Zvezna republika Jugoslavija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Srbija in Črna gora.

Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je bila razglašena 27. aprila 1992 kot samozvana edina naslednica SFRJ.

S sprejetjem nove ustave 4. februarja 2003 se je ZRJ preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]